Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK – Foto: Družina
Nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, je 4. decembra v imenu vseh škofov in vernikov poslal pismo predsedniku vlade gospodu Janezu Janši. V njem je izrazil pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov ter v skladu z ustavo ne bo nesorazmerno omejevala verske svobode.
V pismu je nadškof Zore zapisal, da si Katoliška cerkev ves čas epidemije dejavno prizadeva za preprečevanje širjenja okužb COVID-19 ter upošteva vladne uredbe in navodila NIJZ. SŠK sprejema vse potrebne varnostne in zdravstvene ukrepe, da se odpravi možnost prenosa okužb, zato do sedaj med samimi verskimi obredi ni prihajalo do okužb.
Vlada je z odlokom z dne 13. novembra 2020 prepovedala zbiranje ljudi ter izvajanje verskih obredov. Prepoved verskih obredov je bila določena brez kakršne koli utemeljitve oz. obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov. Slednje toliko bolj velja glede na to, da so bile tudi po tem datumu še vedno odprte številne dejavnosti in so nekatere še danes. Vlada je vzpostavila tudi različne razrede dovoljenih in prepovedanih dejavnosti. Na ta način se neutemeljeno ustvarja videz, da verska svoboda ni tako pomembna kot nekatere druge dejavnosti.
Nadškof Zore je opozoril, da je bilo z navedenimi odloki nesorazmerno poseženo v ustavno zagotovljeno versko svobodo. Ne samo, da verskih obredov na podlagi Ustave RS ni mogoče pojmovno prepovedati, vlada ne sme prepovedati izvrševanja verske svobode. Na podlagi povezave med 41. in 16. členom Ustave RS je verska svoboda ena od najvišje zaščitenih človekovih pravic oz. temeljnih svoboščin, ki ne sme biti niti začasno razveljavljena niti omejevana, tudi v vojnem ali izrednem stanju ne. Verski svobodi je zagotovljena najvišja raven ustavnopravnega varstva – tako kot nedotakljivosti človekovega življenja, prepovedi mučenja, varstvu človekove osebnosti in dostojanstva ter ustavnim procesnim garancijam v kazenskem pravu.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-111/04 z dne 8. julija 2004 sprejelo stališče, da verska svoboda ni le individualna pravica posameznika, temveč je njen neločljivi del kolektivni vidik, ki se izvaja zlasti v obliki bogoslužij, verskih obredov, skupnih molitev ipd. Na podlagi nauka Katoliške cerkve je fizična prisotnost vernika pri verskem obredu oz. pri podeljevanju svetih zakramentov ključna in nenadomestljiva; gre za bistveni del vere, brez katerega je verska svoboda popolnoma onemogočena (ali neizvedljiva).
Glede na vse navedeno je nadškof Zore predlagal vladi, naj odpravi prepoved verskih obredov na način, da se ob upoštevanju jasnih kriterijev, kot so velikost verskega objekta, stopnja okuženosti v lokalnem okolju, število vernikov, dosledno spoštovanje priporočil in varnostnih ter zdravstvenih ukrepov za zajezitev in preprečevanje prenosa okužbe ter presoja kriterijev načela sorazmernosti, izjemoma določi omejitev števila vernikov. Takšno postopanje so državnim organom odredili tudi nemško Zvezno ustavno sodišče v primeru 1 BvQ 44/20 z dne 29. aprila 2020, Vrhovno sodišče ZDA v zadevi 20A87 z dne 25. novembra 2020 in francoski Ustavni svet v odločitvi z začetka letošnjega decembra. Nadškof Zore je predsedniku vlade tudi predlagal, da se v državnih predpisih ne navaja verskih obredov (tj. dovoljuje ali prepoveduje), saj gre za pojem, ki sodi v avtonomijo cerkva in drugih verskih skupnosti, zato je vsak poskus njihove javne regulacije v nasprotju z načelom ločitve države in cerkva ter drugih verskih skupnosti.
Dr. Tadej Jakopič
Tiskovni predstavnik SŠK