Cerkev sv. Volbenka Na Logu

CERKEV SV. VOLBENKA NA LOGU

Na hribu oziroma pomolu, ki se iz Gabrške gore zajeda v dolino, nad levim bregom Poljanske Sore stoji na 488 metrov nad morjem monumentalna božjepotna cerkev sv. Volbenka, ki dominantno obvladuje Poljansko dolino.

Kdaj je na tem mestu bila postavljena prva cerkev ne vemo. Vsekakor se cerkev sv. Volbenka prvič omenja, ko ji je oglejski patriarh leta 1413 naklonil odpustke, leta 1416 pa je bila tu ustanovljena bratovščina sv. Volbenka. Najdemo jo pa tudi v urbarju iz 1501. V času turških vpadov je bil okoli cerkve zgrajen taborski kompleks (eden od treh v Poljanski dolini), ki pa je bil ob barokizaciji cerkve uničen, ostali so le vidni sledovi obrambnega jarka in obzidja. Sedanja poznorenesančna enoladijska cerkev s poudarjeno severno fasado z zvonikoma je nastala na osnovah gotske predhodnice. Okoli cerkve so še vidni ostanki močnega tabora, nekoč spremenjenega v venec spovednic, ki so služile svojemu namenu ob velikih romarskih shodih, ki so bili zlasti živi v baroku 18.stoletja. V tem času je ob cerkvi stala duhovniška hiša, v kateri so vsako leto več tednov stanovali duhovniki iz Poljan.

Današnja cerkev sv. Volbenka je bila sezidana med 1660 in 1690 po vzoru cerkve sv. Trojice nad Vrhniko, ki je bila zgrajena med leti 1649 in 1654. Zgrajena je bila za časa župnika Lovrenca Störnerja, stavbenik pa ni znan. Cerkev je bila posvečena leta 1701.

Cerkev sv. Volbenka je pomembna iz dveh vidikov. Prvi je arhitekturni.

Fasada je zgodnje baročna, oblikovana v posebni “kraški” različici, sestavljena iz treh vodoravnih pasov, tako da horizontalno povezuje pred ladjo pozidane lope in v isti ravnini ob straneh prizidana zvonika. Lope so dajale zavetje romarjem ob večjih romarskih shodih, ko vsi ljudje niso mogli v cerkev. Polkrožni dostopi in okna na fasadi dajejo razgibanost pritličju. Fasado delijo kamniti venci, ki jih zaključujeta dva zvonika. Za tisti čas imata oblikovno posebnost: na vse štiri strani dvojne odprte line. Danes, pa tudi v preteklosti, so bili zvonovi vedno samo v enem zvoniku. Na Logu so do nedavnega še poznali legendo, ki pravi, da so en zvonik sezidali kmetje, drugega pa hudič: slednji je v zameno zahteval zase prvega pobožnjaka, ki bo prišel klečat k slikovitemu volbenškemu tabernaklju. A nesrečnika je med potjo skozi gozd, raztrgal medved ter zlodeju nevede prekrižal račune.

Iz lope v cerkev vodi le en vhod, ob straneh pa še dva, kakor so narekovale romarske potrebe zgodnjebaročnega časa. Notranjost pravokotne ladje, brez stranskih kapel je banjasto obokana, z visokim polkrožnim slavolokom pa preide v ožji, ravno zaključen kvadraten prezbiterij.

Druga dragocenost volbenške cerkve je oprema: Prvotna oltarna arhitektura s prvotnimi oltarnimi nastavki, in oltarne slike, ki so jih 190 let po dograditvi naslikali umetniki podobarske rodbine Šubicev.

Cerkev je ob posvetitvi imela tri lesene polihromirane, danes imenovane ” zlate oltarje”: glavnega posvečenega sv. Volbenku in stranska ob slavoločni steni pred prezbiterijem: levo posvečenega sv. Matiji in desno sv. Petru.

Glavni oltar stilno spada v zadnje desetletje 17. stoletja. Plačali sta ga dve plemiški družini, kar nam nakazujeta plemiška grba na predeli (predela – arhitekturni spodnji del oltarnega nastavka, op. J. S.). Eden od grbov pripada loškemu glavarju Francu Matiji Lampfritzhaimbu. Oltar je izdelal mojster Valentin Ottl, verjetno med 1694 in 1695. Od leta 1691 dalje so ohranjena poročila o izdatkih za cerkev sv. Volbenka. Vsa se nanašajo na novo opremo novozgrajene cerkve.

Za sv. Volbenk so znani obračuni 1691-1692, 1693-1694, 1697-1701, 1703-1706, 1708-1710 ter 1712-1716. Plačilo za glavni oltar se v njih ne omenja, torej za datacijo pridejo v poštev leta, ko ni obračunske knjige, najbolj ustreza 1695 ali 1696. Tudi poreklo mojstra Ottla še ni  raziskano, razumljivo pa je, da so bili za delo v romarskih cerkvah izbrani dovolj znani obrtniki in umetniki, saj so morali njihovi izdelki pritegniti čim več ljudi. Jasno pa je tudi, da je oprema romarske cerkve terjala več denarja in so na pomoč priskočili bogatejši dobrotniki.

Podatke iz računske knjige je objavil že leta 1894 Franc Kos. V zapisu 30. avgust 1694 beremo:

Računi za cerkev sv. Volbenka Na Logu za 1693: Dohodkov, kateremu so prišteti cerkveni kapitali je bilo 719 gl. 1kr. In 2 peneza, izdatkov pa 377 gl. in 57 kr. Kar se tiče izposojenega kapitala, treba je bilo dajati od jednega ogrskega cekina (80 kr.) na leto 2 kr. obresti. Med izdatki je navedenih 293 gl., katere je bilo treba plačati mizarju Valentinu Ottlu, ki je napravil stranski oltar. Slikar Ivan Juri Remp pa je dobil za dve oltarni sliki 28.gl. 26. kr. In 2 peneza.

Drugi račun iz 5. septembra 1695 govori o stroških za cerkev sv. Volbenka v letu 1694.

Dohodki, katerim so prišteti  tudi cerkveni kapitali (351 gl. in 20 kr.) zmanjšali na 601 gl.,11.kr. in 1 penez, izdatki pa 374 gl. 54kr. In 2 peneza. Valentin Ottl je dobil za novi stranski oltar sv. Petra 309 gl, Slikar Ivan Jurij Remp pa za sliko k temu oltarju in za dve zagrinjali (mišljena sta oltarna antipendija) 52 gl.8 kr.

Sedanja glavna oltarna slika je delo Alojza Šubica, ki je sliko velikosti 250 x 150 cm  naslikal v Münchnu leta 1891. Ob sliki v glavnem delu sta kiparsko upodobljena sv. Matej in sv. Janez Krstnik. V atiki je kip Marije z Jezuščkom, ob njeni strani stojita svetnici. Atiko zaključujeta upodobitvi celopostavnih angelov, ki sedita na oltarnih pristreških. Oltar se zaključuje s kipom Zveličarja.

Levi stranski oltar sv. Pavla (na evangeljski strani) z oltarno sliko svetnika, ki ima atribute sv. Matija, ima zgoraj v atiki sliko sv. Trojice. Ta oltar je bil očitno prvotno posvečen sv. Matiji, (verjetno v zahvalo donatorju glavnega oltarja loškemu glavarju, ki mu je bilo ime Matija) in so ga v času zamenjave oltarnih slik posvetili sv. Pavlu. Glavno sliko velikosti 146 x 78 cm in sliko sv. Trojice v atiki je leta 1882 naslikal Janez Šubic. Ob osrednji sliki v glavnem delu stojita na podstavkih, ki ju nosi konzolni del, kipa sv. Janez Evangelista in sv. Jakob. Ob sliki svete Trojice v atiki pa je na vsaki strani po en svetnik mučenik v meniški opravi. Oltarno arhitekturo s postavitvijo v osi slik zaključuje kip sv. Florjana. Oltar pa krasi še 10 kipov angelčkov.

Desni stranski oltar (na listni strani) posvečen sv. Petru ima oltarno sliko sv. Petra v glavnem delu in v atiki manjšo sliko sv. Martina zavetnika poljanske župnije. Obe sliki sta delo Janeza Šubica, ki ju je naslikal na Dunaju leta 1882. Ob osrednji sliki v glavnem delu sta kipa sv. Andreja in sv. Jakoba, ki stojita na podstavkih, oprtih na konzolni del. Ob sliki svetega Martina v atiki sta sv. Boštjan in sv. Rok. Oltarna arhitekturo s postavitvijo v osi slik zaključuje kip nadangela Mihaela. Oltar krasi še 13 različnih upodobitev angelčkov.

Sliki Janeza Jurija Remba, ki ju omenja arhivski vir pa danes veljata za izgubljeni.

V času posebnega čaščenja sv. Frančiška Ksaverija v 18. stoletju so na levi-vzhodni strani cerkvene ladje prizidali še plitvo kapelo za oltar Frančiška Ksaverija, a so kasneje v baročni oltar postavili sliko Brezmadežne med dvema klečečima angeloma, ki jo je po naročilu takratnega poljanskega župnika Jerneja Ramoveša naslikal Janez Šubic na Dunaju leta 1882. Ta slika velja za eno od njegovih najzrelejših in najlepših del. Na oltarju ob straneh slike z Brezmadežno sta kiparsko upodobljena Frančišek Ksaverij in Ignacij Lojolski. Slika Brezmadežne je bila leta 1953 zaradi slabega stanja restavrirana (zaradi razbitih oken je bila slika v zgornjem delu močno uničena). Obe freski na steni Marijine kapele sv. Ignacija Lojolskega in Frančiška Ksaverija je leta 1868 naslikal Štefan Šubic iz Poljan, ki je tega leta vse oltarje tudi prenovil.

Slike križevega pota so starejšega datuma in delo neznanega avtorja. Cerkev nima orgel, klopi so preproste. Zvonovi so trije, veliki in mali zvon sta bila v času prve svetovne vojne zaradi pomanjkanja brona sneta in poslana v Avstrijo in prelita v topove. Srednji bronast zvon iz leta 1715 je ostal v zvoniku in je delo livarja Casparusa (napis), tehta pa 550 kg.

  1. stoletje je cerkvi sv. Volbenka prineslo stagnacijo in propadanje. Po prvi svetovni vojni je pričelo upadati zanimanje vernikov za romanja, dohodki župnije so s tem padli, stroški za vzdrževanje že postarane cerkve pa so se večali. V letu 1925 je vihar podrl že zelo dotrajano baročno oblikovano streho zahodnega zvonika. Ker ni bilo denarja za obnovo prvotne baročne čebulaste strehe, so se po medsebojnih prepirih in v dogovoru s stroko odločili podreti tudi drugo streho. Leta 1926 so naredili na zahodnem zvoniku obok in manjši piramidasti strehi na obeh zvonikih za minimalne stroške. Duhovniška hiša in spovednice so leta 1936 že razpadle, tudi okrogli stolp protiturškega tabora je bil že ruševina, mogočne štiri lipe, ki so bile pred cerkvijo in so romarjem nudile senco, so bile deloma posekane.

V osemdesetih letih 20.stol. so začeli obnavljati fasade in rekonstruirati arhitekturne poslikave fasad. Letu 2005 se je še pod vodstvom pokojnega župnika Mira Bonča pričelo delo na  rekonstrukciji baročnih streh zvonikov. Pozimi v začetku leta 2006 je Polde Oblak na podlagi arhivskih posnetkov, ki so temeljili na fotografski dokumentaciji, ki jo je pred letom 1926 posnel konservator Franc Stele, in na podlagi analogij drugih podobno oblikovanih streh, zrisal načrta za novi rekonstruirani strehi. V prvi polovici leta 2006 so se pred cerkvijo izvajala tesarska in kleparska dela na novih strehah. V juliju sta bili nato z avtodvigalom odstranjeni piramidasti strehi iz leta 1926 z vrha zvonikov in narejeni novi armiranobetonski plošči. 29. julija sta bili z avtodvigalom na zvonika dvignjeni skoraj 4 tonski strehi in prvo nedeljo v avgustu na žegnansko nedeljo (»sejm«) ju je takrat novi poljanski župnik Jože Stržaj še blagoslovil.

In kakšno je bilo romanje k sv. Volbenku? Po pripovedovanju pokojnega gostilničarja Rudolfa Ahlina se je glavno proščenje odvijalo v začetku avgusta in je privabilo trume romarjev. Okolica cerkve je bila polna vozov in vpreg, saj se je na takšno romanje ponavadi odpravila vsa družina. Romarji so spali po senikih, hlevih, kozolcih, saj ena gostilna ni mogla ustreči vsem željam  romarjev. Molitvene obrede je spremljal semenj. Te romarske slovesnosti so ponavadi trajale ves teden in so se ohranile vse do začetka druge svetovne vojne. K sv. Volbenku so romali in se priporočali predvsem slepi bolniki in bolniki z boleznimi oči.

Ker so se obnovitvena dela pričela že v novem 21. stoletju upam, da se bo stagnacija iz 20. stol. končala in se cerkvi sv. Volbenka obetajo lepši časi, ki bodo vredni pomena, ki ga cerkev ima v slovenski arhitekturi in umetnosti.

Bernarda Jesenko Filipič

 

Žegnanje je prvo nedeljo v avgustu.

 

Prijatelji cerkve sv. Volbenka, pozdravljeni!

 IMG_0003

Na hribu nad vasjo Log je dobro vidna iz obeh strani doline, še lepši je od tu pogled na Poljansko Soro in okoliške hribe. Zaradi svoje mogočne podobe je cilj številnih parov, ki želijo na tem mestu potrditi svojo življenjsko odločitev. Dobra zvočnost botruje koncertom resne glasbe. »Žegen« velikonočnih jedi privabi vsako leto številne obiskovalce, »sejm« v začetku avgusta pa je »pika na i« za obisk romarjev iz Poljanske doline.

Cerkev je bila po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgrajena v letih 1660 do 1690 in posvečena leta 1701. Časovno so primerljive Frančiškanska cerkev v Ljubljani (1646 do 1660), Stolnica v Ljubljani (1701 do 1707), kapela sv. Frančiška Ksaverija (1667 – 1670) pri Cerkvi sv. Jakoba in Uršulinska cerkev v Ljubljani (1718 do 1728). Da je bila kot romarska cerkev v preteklosti dobro obiskana, pričuje od čevljev obrabljen kamniti prag na samem vhodu. Ko je množičen obisk romarjev ponehal in s tem tudi vir dohodkov za vzdrževanje in obnovo, je cerkev sv. Volbenka vse bolj in bolj propadala. Izvajali so le najnujnejša vzdrževalna dela. Sedaj že pokojni župnik Miro Bonča je začel z obnovo zunanjega obzidja, na novo so prekrili streho in zidarsko uredili videz stavbe. Pripravili so načrte in material za obnovo obeh zvonikov. V letu 2006 smo namestili novo baročno streho, ki je polepšala pogled na oba zvonika in s tem na samo cerkev. Sledila je obnova napuščev, namestitev odtočnih žlebov in barvanje celotne fasade.

V letu 2013 je bil izveden prezračevalni sistem temeljev z zunanje strani cerkve. Dve leti kasneje smo začeli cerkev osuševati tudi od znotraj. Udarniško smo izkopali stari maltni tlak, navozili gramoz (tolčenec) ter zabetonirali ploščo in estrih. Z vlago napit in od plesni zelen omet, ki je na nekaterih mestih že odstopal, smo odstranili. Obnovili smo tudi celoten križev pot in kupili novo bandero. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem dosedanjim delavcem in dobrotnikom te mogočne cerkve, na katero smo ponosni.

V letošnjem letu načrtujemo zamenjavo vseh oken, ker so sedanja popolnoma dotrajana. V soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine bomo položili tudi nov kamniti tlak.

Tlakovci kvadratnih dimenzij (30 x 30) avtohtonih kamnin (Kamnitnik pri Škofji Loki in Lesno brdo) v kombinaciji barvnih odtenkov bodo položeni v karo vzorcu. Notranjost cerkve bo tako pridobila na svoji podobi. Predvideni stroški letošnje obnove bodo približno petintrideset tisoč EUR:

  • menjava oken 10.000,00 EUR
  • 1 m2 tlaka brez polaganja 100,00 EUR.

Cerkev sv. Volbenka je sedaj suha z vidika vlage, finančno pa prav tako. Z vero v Vašo darežljivost smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi zmogli ohraniti, kar so predniki naredili in nam zapustili kot dediščino. Zato se, dragi ljubitelji

lepega, obračamo na Vas, da s svojim darom pomagate do uresničitve tega cilja. Vsak izmed nas rad stopi v lepo urejen prostor, kjer se počuti prijetno, in v zavesti, da je k temu tudi sam nekaj dodal. Hvala vam tudi za vaš dar!

Jože Stržaj, župnik; Franc Buh in Viktor Jelovčan, ključarja

SONY DSC

Blagoslovljeno in radostno veliko noč!

 

 

Dar za obnovo Sv. Volbenka

 

Koda: CHAR

Namen: Dar za obnovo Sv. Volbenka

Bic banke prejemnika: SZKBSI2X

IBAN: SI56 1919 0500 2214 543

Referenca: SI00 201704

Ime in naslov: ŽUPNIJA POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, PREDMOST 50, 4223 POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO

NAVODILO: V desnem delu položnice vpišite izbrani ZNESEK, vaše IME s priimkom, NASLOV in KRAJ s poštno številko v polje plačnik. Enake podatke vpišite tudi na levi del položnice.