Cerkev Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu

CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA NA MALENSKEM VRHU
Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori je ena od treh romarskih cerkva v župniji Poljane.
Kraj se prvič omenja leta Predhodnica današnje cerkve pa v urbarju iz leta 15011. Na mestu nekdanje gotske cerkve so v letih 1703–05 zgradili zgodnjebaročno cerkev s pravokotno ladjo in tri-osminskim prezbiterijem. Današnja cerkev je značilen primer podeželskega baroka s konca 17. oziroma začetka 18. stoletja. Stavbarske delavnice, ki je gradila cerkev še ne poznamo.cerkev Malenski vrh razglednica 154 x 114
Od gotske predhodnice se je ohranilo nekaj figuralnih sklepnikov. Na jugozahodni strani pročelja prezbiterija je vzidan sklepnik s podobo sv. Andreja, na južni strani Marija Kraljica z detetom, na jugovzhodni strani pa je sklepnik s poprsjem sv. Katarine z orodjem mučeništva – kolesom. Sklepniki so tudi v cerkveni ladji, vendar gre verjetno za štukaturne izdelke, ki so sočasni z barokizacijo ladje. Na korni ograji je upodobljen moški s kleščami, morda kovač, na slavoločni steni pa so trije figuralni sklepniki. Na levi je upodobljen mož s križem na hrbtu kot sv. Andrej, ki v rokah drži prekrižani ravnili. Morda gre za upodobitev stavbenika, z imenom Andrej. Na desni je upodobljen mož s sekiro in knjigo, ki bi lahko bil sv. Matija in obenem tesarski mojster, v sredi pa je morda upodobljen štukater z orodjem, ki oblikuje manjše poprsje.
Barokizacijo cerkve s povečavo so izvedli v dveh fazah: najprej so leta 1703 zgradili nov prezbiterij, ki meri 8,5 m x 6,4 m, visok pa je 9 m, leta 1705 pa so povečali še ladjo. Ladja meri v dolžino 13 m z vhodnim delom dolgim 6 m, široka je 8,5 m, visoka pa 9,5 m. Obokana je z banjastim obokom, ki se opira na masiven venčni zidec. Obok je členjen s sosvodnicami, ki so okrašene z vtisnjenim štukaturnim ornamentom in angelskimi glavicami, značilnimi za t. im. poljanski barok. S tem izrazom opredeljujemo štukaturno dekoracijo, ki so jo izdelovali na kose v še ne lokalizirani delavnici v Poljanski dolini 2, vpliv te delavnice pa je segel vse do okolice Kranja in Cerkelj.
Notranjost cerkve krasijo trije zlati oltarji.
Glavni oltar je iz leta 1717 velja za treti največji »zlati oltar« na Gorenjskem3. Trietažni oltarni nastavek ima povsem baročno, razgibano kompozicijo. Živahno rezljana ornamentika je prekrila vso površino arhitekture. Rezbar je izrezljal tudi predrte lupinaste stebre in razmestil množico figur po vsem oltarju. Angelske glavice so se ugnezdile tudi na kapitele, na konzole stebrov, hermi nosita zavita stebra ob glavni niši (herma – umetniška glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek, op. J S.) in putti plavajo v oblakih okoli trona.4
Oltar je bil verjetno še bolj bogato okrašen, vendar so ga obnove okrnile, saj so gotovo marsikaj poenostavili in podredili novemu okusu. Napis na oltarju sporoča: Renovatum Sub RR. D. D. Parocho et Decano Valens Notar 1783- S. MARIA ORA PRO NOBIS /Sv. Marija prosi za nas, prevod J. S./. – prenou Štefan Šubic iz Polan N 39, rojen v Hotoulah No 4. 1821 Prosi zame. 5 Iz tega napisa lahko sklepamo, da je bil oltar postavljen leta 1717 in dvakrat obnovljen. Prvič je bil restavriran leta 1787 pod župnikom in dekanom Valentinom Notarjem,6 drugič ga je obnavljal Štefan Šubic leta 1863. Kdo je mojster tega oltarja pa ni znano. V tronu je slika Marijinega vnebovzetja, delo Layerjeve šole. Za osrednjo sliko je niša s kiparsko upodobitvijo Marije Kraljice z Jezusom. Ob straneh stojita kipa sv. Mateja in sv. Janeza Evangelista. Nad niši nad tronom je upodobljen Jezusov krst v Jordanu, ob straneh pa stojita sv. Luka in sv. Marko. Osrednji motiv v atiki predstavlja Marijino kronanje s kronanima svetnicama – mučenicama ob strani: sv. Barbaro in Katarino. Vrh oltarja zaključuje Vstali Zveličar.
Trije stranski oltarji so opremljeni z deli iz Šubičeve delavnice. Levi stranski oltar je posvečen sv. Andreju. Krasi ga slika (olje na platnu), ki je delo Alojza Šubica iz leta 1892. Ob njej stojita na levi polihromiran lesen kip sv. Jakob, na desni pa sv. Anton z Jezuščkom, visoka 90 cm. V atiki je slika (olje na platnu, 80 x 60 cm) s podobo sv. Aleša. Slika ni datirana in signirana (podpisana, označena, op. J. S.). Ob njej sta kipa sv. Jožefa na levi in sv. Janeza Krstnika na desni strani, visoka 60 cm. Oltarni nastavek zaključuje kip sv. Florijana z golido, visok 50 cm, ki ga spremljata celopostavna angela. Desni oltar je posvečen sv. Tomažu apostolu. Oltarna slika (olje na platnu 140 x 75 cm) je delo Štefana Šubica iz leta 1881.
Levo stoji sv. Boštjan, desno pa sveti Rok. Kipa sta visoka 96 cm. V atiki je naslikan sv. Anton Puščavnik (olje na platnu, 60 x 40 cm, slika ni sign. in dat.). Ob sliko je kipar postavil kipa sv. Martina na desni strani in sv. Urha na levi strani. Oba sta visoka 60 cm. Vrhu atike stojijo kipi nadangela Mihaela in dveh angelov, visoki 50 cm. Arhitektura obeh oltarnih nastavkov je sorodna, zato lahko sklepamo, da sta delo iste delavnice. Kipar ni znan. Tretji stranski oltar je posvečen sv. Ani, ki uči Marijo (kip visok 100 cm), nad osrednjim motivom pa je upodobljen prizor Obiskovanja z Marijo in sv. Elizabeto (višina kipov 60 cm) med dvema svetnicama, visokima 70 cm.
Kvalitetna je tudi prižnica, na kateri so v renesančnih nišah upodobljeni štirje cerkveni očetje, na baldahinu pa nosita dva angela tablo z desetimi zapovedmi ter poslikani antipendiji.
Oltarji s prižnico sestavljajo ubrano celoto, ki sodi v sam vrh zgodnjebaročne umetnosti pri nas.
Križev pot je delo Štefana Šubica.
Med cerkveno opremo je potrebno omeniti še zvon iz leta 1667, delo ljubljanskega zvonarja Jakoba Boseta, kovano ograjo okoli glavne oltarne mize, slikoviti kristalni lestenec, stojali za luči ter star lesen tabernakelj.

1Blaznik P. 1973, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), str. 104
2Cevc E., 1966, Slovenska umetnost str. 103
3Železnik M.; Zlati oltarji na Loškem ozemlju od 1690 do 1720, st. 52

4Železnik M.; Zlati oltarji na Loškem ozemlju od 1690 do 1720, st. 52

5Železnik M.; Zlati oltarji na Loškem ozemlju od 1690 do 1720, st 52
6Tavčar M. (tipkopis); Podružnica Malenski vrh

Literatura:
– Loški razgledi 26/79: Marjan Železnik; Zlati oltarji na Loškem od 1690 do 1720, Loški razgledi, št. 26, 1979
– Leksikon Dravske banovine 1936
– Emilijan Cevc; Umetnostni pomen Škofjeloškega okoliša; Loški razgledi 1/57
– Matija Tavčar; Popis cerkva in cerkvenih znamenitosti v župniji Poljane nad Škofjo Loko (tipkopis)
– Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter, Acta Ecclesiastica Sloveniae 20, Ljubljana 1998

Bernarda Jesenko Filipič

Žegnanje je prvo nedeljo v oktobru.