Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Gabrški Gori

CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA NA GABRŠKI GORI

Cerkev na Gabrški gori je najstarejša od podružničnih cerkva poljanske župnije. Prvič se omenja v urbarju Loškega gospostva iz leta 15011. Cerkev je orientirana vzhod – zahod, to se pravi da ima prezbiterij na vzhodu, cerkvena ladja z vhodom pa na zahodu. Cerkev je v osnovi še romanska2 z romanskim pravokotnim prezbiterijem iz 13. stoletja in kot taka redka na Gorenjskem, kar je najverjetneje vpliv koroške kolonialne poselitve tega območja3,4. Severno ob cerkvi je verjetno nekoč stal samostojni zvonik, ki je danes z debelo steno pridružen k prezbiteriju in ima v pritličnem delu prostor zakristije. Severna zunanja stena prezbiterija je imelo arhitekturno poslikavo, med drugim tudi slikano prepleteno krogovičje oker in sive barve, pod napuščem iz konca 15. stol. ali začetek 16. stol. Notranjost prezbiterija so v 16. stoletju opremili tudi s freskami, ki pa so jih ob delih povečave cerkve leta 1806 ali že prej v celoti odstranili. Fragmenti fresko poslikav v talnem delu so bili najdeni med menjavo tlaka v prezbiteriju leta 2007. Prezbiterij je pravokoten, dolg 5,25 m, širok 3,65 m in visok 3,65 m, je baročno obokan in je do barokizacije bil verjetno raven in lesen. V fragmentih je do prenove leta 2007 bila v dveh plasteh ohranjena še starejša arhitekturna poslikava severne stene prezbiterije, kot jo lahko vidimo v opečni barvi na njegovi vzhodni fasadi. Ta poslikava se je ohranila v delu kjer je bil kasneje pozidan sedanji zvonik in je bil odmik med njima rešen s slabim meter širokim povezovalnim obokom. Ta del so deloma poškodovala betoniranja betonske vezi narejene ob menjavi ostrešja v letu 2007.
Ladja je dolga 10,7 m, široka 4,43 m in visoka 4,45m. Ob barokizaciji je bila cerkvena ladja podaljšana za 5 m. V notranjosti ima cerkvena ladja ob straneh 12 polstebrov. Do obnove so bili v ladji pod beleži ohranjene v pompejsko redeči barvi naslikani posvetilni – apostolski križi.
Zvonik je bil preoblikovan leta 1875 in ima še ohranjen srednji bronast zvon iz leta 1719, z napisom. Ulil ga je Casparus Franche in tehta okoli 450 kg. Ima sliko reliefa sv. Katarine in sv. Marjete, ter napis: Fugite partes adversae – Ecce crucem Domini /Bežite sovražne moč – glejte križ Gospodov/ 5.
Cerkev ima tri oltarje.
Glavni oltar je posvečen zavetnikoma cerkve rimskima vojakoma sv. Primožu in Felicijanu in je delo Valentina Šubica iz 1911. Je datiran in signiran na hrbtni strani. Visok je 3,5 m z menzo. V osrednji niši v tronu sta kiparsko upodobljena sv. Primož in Felicijan z levom ob nogah, visoka 100 in 80 cm. Bila sta rodna brata, rimska državljana in plemenitega rodu. Živela sta v Rimu in v času Dioklecijanovega preganjanja pogumno obiskovala kristjane po ječah, jim vlivala tolažbo in dajala pogum. Že v visoki starosti sta tudi sama dosegla mučeništvo. Poganski duhovniki so ju namreč naznanili oblastem zaradi brezbožnosti in čarovnije. Med mučenjem sta morala prenašati strašanske muke in bila obglavljena leta 286. Prav tako se po čudežu dva leva in dva medveda, ki jih pošlje sodnik nad mučenca, spremenijo v pohlevne živali, zato sta ponavadi upodobljena v spremstvu leva ali medveda. Ob strani stojita kipa sv. Marjete z zmajem in sv. Katarine s kolesom ob nogi (višine 100 cm). Levo od stebra na predeli (spodnjem delu oltarnega nastavka, op. J. S.) stoji kip sv. Jakoba , desno pa sv. Janez, visoka 75 cm. V atiki v niši stoji kip mučenice s palmovo vejico.
Na desni strani je v vogal postavljen oltar sv. Jožefa in je iz začetka 19. stoletja. Na oltarju je v tronu kip sv. Jožefa, visok 60 cm, malo nižje na predeli ob niši stojita kipa sv. Mateja in sv. Antona Puščavnika, visoka 40 cm. Zgoraj v atiki je kip Jezuščka z zemeljsko kroglo. Nekoč sta bila v atiki še dva angelčka. Oltar je imel zidano oltarno menzo, ki so jo pri obnovi leta 2007 odstranili.
Drugi stranski oltar na levi strani je posvečen Marijinemu kronanju. Ima samo menzo in je na severno steno ladje v fresko tehniki naslikan celotni oltar z oltarno arhitekturo z naslikanima stebroma, svetnikoma ob strani, prizorom kronanja in angeloma v atiki. Z vsem nastavkom meri 285 cm x 160 cm. Kot osrednji motiv v sredini je slika Svete Družine narisana na desko 60 x 40cm. Nad njo je na steno naslikan prizor Marijinega kronanja, na obočnem loku pa sv. Duh v podobi goloba. Drugi stranski oltar je nastal okoli leta 1900. Slikar ni znan.
Na levi strani v kotu med slavoločno steno in ladjo je lesena prižnica iz leta 1865 in podpisana z inicialkama B. S.6 in ima naslikano streho. Prižnica je imela zidano podnožje, ki je bilo ob obnovi leta 2007 odstranjeno.
Na slavoločno steno nad slavoločnim lokom je v fresko tehniki naslikan Kristusov vnebohod, z zbranimi sedmimi apostoli in Marijo.
Križev pot je (olje na platnu velikosti 62 x 48 cm) in je bil prenesen iz cerkve na Malenskem vrhu7 in je delo neznanega slikarja iz 19. stoletja.
Oltarji so bili po obnovi leta 2008 – 2009 restavrirani, poslikave v fresko tehniki še čakajo na restavratorski poseg.

1 Blaznik P., Škofja Loka in Loško gospostvo, 1973, str. 104

2 Höfler J., Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem, Pražupnija Stara Loka, str. 326

3 Zadnikar M., Romanika na slovenskem, str.: 279, 286 – 288, 311

4 Blaznik P., Škofja Loka in Loško gospostvo, 1973

5 Tavčar M., Podružnica Gabrška gora, tipkopis

6 Tavčar M., tipkopis Podružnica Gabrška gora
7 Tavčar M., tipkopis Podružnica Gabrška gora

Literatura:
– Pavle Blaznik; Škofja Loka in Loško gospostvo, Škofja loka 1973.
– Bernarda Jesenko Filipič, terenski zapiski, rokopis 1999, 2006, 2007
– Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem, Pražupnija Stara Loka, Acta Ecclesiastica Slovenica 20, Ljubljana 1998.

– Matej Tavčar, Podružnica Gabrška gora, Arhiv Župnije Poljane nad Škofjo Loko, tipkopis
– Marjan Zadnikar, Romanika na slovenskem, Ljubljana 1982.

 

Žegnanje je četrto nedeljo v avgustu.