V soboto, 20. decembra lani (2025), sredi božične devetdnevnice, smo se na
pokopališču v Poljanah nad Škofjo Loko poslovili od domačina, upokojenega župnika
Jožeta Dolenca. Od tam se je odpiral lep pogled proti romarski cerkvi Marijinega
vnebovzetja na Malenskem vrhu, ki je bila pokojnemu Jožetu najbolj draga, saj je
najbližja njegovemu rojstnemu kraju. Vseh sedem zvonov poljanske cerkve sv.
Martina mu je zapelo v slovo.
Jože se je rodil 19. aprila 1948 v vasi Malenski vrh (Poljane). Odraščal je na majhni
kmetiji, ob dobrih, tradicionalno, a trdno vernih starših, kot sedmi od osmih otrok.
Jeseni leta 1955 jim je pogorela hiša in trije izmed otrok so morali poiskati gostoljubje
pri dobrih ljudeh, dokler ni bil zgrajen nov dom. Prve štiri razrede osnovne šole je
obiskoval v domači vasi, ostale pa v pet kilometrov oddaljenih Poljanah in jih končal
kot najboljši učenec na šoli. Leta 1964 je – baje po namigu in povabilu sorodnika,
kapucina p. Damjana Frlana – vstopil v malo semenišče v Vipavi, kjer je 1968
maturiral na takrat edini cerkveni klasični gimnaziji. Še isto leto je vstopil v ljubljansko
bogoslovje in se vpisal na teološko fakulteto. Kmalu zatem so ga za leto in pol
poklicali k vojakom v Črno goro. V duhovnika je bil posvečen 1974 in v novi cerkvi v
domačih Poljanah pel novo mašo. Po posvečenju se je kot prezbiter uvajal v
dušnopastirsko delo s tem, da je ob koncu tedna pomagal v župniji Dolenjske
Toplice. Po diplomi (1975) je sledila triletna kaplanska služba v župniji Kamnik.
Zatem je bil leto in pol duhovni pomočnik na različnih župnijah v škofiji Duluth
(Minnesota) v ZDA, kjer je spoznaval duhovnost prvih katoliških karizmatičnih skupin
(Prenove v Duhu). Po vrnitvi je bil prvi župnik v novoustanovljeni župniji Šmarca –
Duplica pri Kamniku (1980–1991). Sprva se je naselil v župnišču na Homcu, kjer ga
je ljubeznivo sprejel župnik, sošolec Lojze Golob. Po nekaj mesecih se je naselil v
nedokončani najeti hiši blizu cerkve v Šmarci. Ta je nato šest let služila za začasno
župnišče. Po mnogih težavah in ovirah s strani takratnih oblasti, a z veliko dobre volje
in truda s strani vernikov, je bilo 1986 zgrajeno novo župnišče.
Iz Šmarce je Jožeta pot vodila v samostan Stična, kjer je skoraj štiri leta preživel med
cistercijani in pomagal na okoliških župnijah. V letih 1995 do 2008 je župnikoval v
Bohinjski Bistrici. Ko ga je začelo opominjati zdravje, je ob civilni upokojitvi leta 2008
dobil bolniški dopust, medtem pa je kot duhovni pomočnik dve leti pomagal v župniji
Stara Loka. Po dveh letih je v avgustu 2010 nastopil službo župnijskega upravitelja v
Leskovici in v tej župniji na pobočju Blegoša deloval do 2020. Spet je bil pripravljen
sprejeti dušnopastirsko pomoč v Stari Loki. 31. marca 2023 je bil po delni možganski
kapi, ki mu je prizadela predvsem govor in branje, sprejet v Duhovniški dom v
Ljubljani, kjer je še lahko somaševal. Julija 2024 je na Gori, kot domačini rečejo
Malenskemu vrhu, ob Mariji Vnebovzeti obhajal zlato mašo. Novembra 2025 se je
kap ponovila. V bolnici je še pri zavesti in vdan v Božjo voljo hvaležno prejel
zakramente za umirajoče. Po nekaj tednih kome je umrl v Gospodu.
Pokojni Jože je iskreno ljubil Boga, Cerkev in Božjo mater Marijo, ki se ji je posvetil
ob duhovnosti sv. Ludvika G. Monfortskega. Zelo je cenil in gojil duhovniško bratstvo
in prijateljstvo. V veliko pomoč mu je bila duhovnost Prenove v Duhu, ki ga je
spremljala od prvih duhovniških let. V nekakšni duhovni oporoki je pomenljivo
zapisal: »Izkušnje so me naučile, da brez redne in pogoste molitve ni duhovnega
življenja. Božje usmiljenje je moje upanje.« Kot kmečki sin, vkoreninjen v domačo
zemljo in v košenine Malenskega vrha, je imel rad našo domovino. Zapisal je:
»Vseskozi me zaznamuje vpetost v ta narod in to kulturo. Čutim ljubezen do svojega
naroda in domovine, bolijo me rane, ki jih je narodu, sorodnikom in meni zadal
komunizem s svojo revolucijo.«
dr. Bogdan Dolenc
Foto: Jošt Gantar
