Slovenski škofje so na pobudo tedanjega nadškofa msgr. dr. Alojzija Šuštarja 1. maja 1990 ustanovili Slovensko karitas. V naslednjih mesecih so bile ustanovljene še tri škofijske karitas, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter številne župnijske karitas.
Po drugi svetovni vojni je bila organizirana karitativna dejavnost v cerkvi prepovedana, kljub temu dobrodelnost v župnijah ni nikoli zamrla. V začetku devetdesetih let ob demokratizaciji Slovenije in ob prihodu številnih beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije so nastale prve organizirane župnijske karitas, ki so se množično razširile po župnijah. Danes v mreži karitas deluje 459 organizacij, v katerih preko 11.000 prostovoljcev vsako leto opravi več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.
30 let dela Slovenske karitas
V letu 2019 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 464 župnijskih in območnih karitas ter dva zavoda (Zavod Pelikan in Zavod Samarijan), ki izvajata socialno varstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči zasvojenim. V Karitas je v letu 2019 delovalo več kot 11.500 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 677.316 ur prostovoljnega dela.
Karitas je v Sloveniji zagotovo najbolj prepoznavna po razdeljevanju materialne pomoči, saj je v zadnjih petnajstih letih razdelila več kot 41 mio kg hrane. Skupna vrednost programov pomoči v hrani, higienskih pripomočkih, kurjavi, plačilu položnic in ob naravnih nesrečah pa je v zadnjih petnajstih letih dosegla 80 mio EUR. Če je v prvih letih delovanja pomoč Karitas dosegla nekaj tisoč družin, je samo lani Karitas z materialno pomočjo pomagala več kot 98.000 družinskim članom, posameznikom in starejšim. Poleg te pomoči prostovoljci v župnijskih Karitas vsako leto na družabnih dogodkih razveselijo in redno obiščejo približno 54.000 starejših. V pomoč in druge različne programe za otroke; delavnice, dogodke, tabore za otroke je bilo lani vključenih več kot 29.000 otrok. Večino sredstev za materialno pomoč Karitas zbere z donacijami posameznikov in podjetij, velik del pa prispeva tudi MDDSZEM v obliki hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Nepogrešljiva pa je tudi podpora občin.
Karitas je svoje poslanstvo gradila tudi na zahtevnejši strokovni in socialno varstveni pomoči ljudem iz roba, ki vključuje nastanitev in celovito oskrbo. Danes v tovrstnih programih deluje preko 50 zaposlenih sodelavcev in strokovnjakov, predvsem iz področja sociale. Iz prvih 25 namestitev v dveh programih za odvisnike in ženske v stiski, je danes, v različnih programih s celodnevno oskrbo, vključenih preko 350 oseb. Iz enega materinskega doma jih je nastalo osem in ena varna hiša. Iz ene komune so nastali novi programi. Danes delujejo tri terapevtske skupnosti, sprejemni center in center za pomoč zasvojenim s pridruženimi motnjami v duševnem zdravju. Iz potreb ljudi iz roba so nastali programi za pomoč brezdomcem, prva ambulanta, dnevni centri in zavetišče, skupnosti za alkoholike in programi za oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Pri tem se je Karitas povezovala in sodelovala v mreži tudi z drugimi nevladnimi in vladnimi ustanovami. Skupna vrednost socialno varstvenih programov Karitas, ki jih večinsko financira MDDSZEM, je v zadnjih petnajstih letih presegla 22 mio EUR.
Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je pomoč sledila vračanju beguncev na Balkan in bila namenjena pomoči ob naravnih nesrečah po svetu. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi razvojne projekte, in sicer gradnjo in/ali obnovo 7 šol in vrtca, 6 zdravstvenih centrov, 3 porodnišnic in 13 večjih vodnjakov ter pomoč pri obnovi in nakupih s hrano v 3 centrih za podhranjene otroke. Vse to danes dnevno lajša življenje več kot 250.000 ljudem v Afriki, med katerimi je več kot polovica otrok. Preko akcije Z delom do dostojnega življenja pa omogočamo redno delo in preživetje preko 350 revnim družinam v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Na območju Zahodnega Balkana se poleg humanitarne pomoči zadnjih 7 let usmerjamo v razvojne projekte, ki so namenjeni predvsem zaposlovanju in opolnomočenju ranljivih skupin žensk. Vrednost projektov razvojne in humanitarne pomoči v Afriki, Aziji in na Balkanu, ki jih sofinancira tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS, je v zadnjih 15 letih presegla 8 mio EUR.
Podrobnosti in kronologija dogodkov v mreži Karitas je na voljo na www.karitas.si.