Molitev, ki jo je zapisala sv. Favstina Kowalska.
FOTO: Pexels.
Sodobni človek s strahom in negotovostjo zre v prihodnost. Le kaj nam bo prinesla? Izgubljamo se v mislih in načrtih, ki se pogosto ne uresničijo. Živeti v sedanjem trenutku in resnično zaupati, da smo v Njegovih rokah vedno varni, ni enostavno.
Naj nas besede, ki jih je sv. Favstina zapisala na prvih straneh svojega dnevnika, opogumijo, da bomo z upanjem in zaupanjem zrli v prihodnost, saj nas vedno spremlja Njegova navzočnost.
Sv. Favstina Kowalska (1905–1938) je bila mlada poljska redovnica in glasnica Božjega usmiljenja. Njen god praznujemo 5. oktobra.
Moj Bog,
prihodnost me navdaja z nemirom,
toda čemu se poglabljati vanjo?
Zame je dragocen samo ta trenutek,
moje srce prihodnosti morda ne okusi.
Pretekli čas ni v moji moči,
da kaj spremenim, popravim, dodam.
Tega ni zmogel noben modrec, ne prerok.
Kar je preteklost skrila vase,
naj pripada Bogu.
Sedanji trenutek,
le ti mi pripadaš v celoti,
želim te uporabiti z vso svojo močjo.
Čeprav sem majhna in slabotna,
mi naklanjaš milost svoje vsemogočnosti.
Z zaupanjem v tvoje usmiljenje
grem skozi življenje kot majhen otrok.
Vsak dan ti prinašam v dar svoje srce,
vneto v ljubezni za rast tvoje slave.