Molitev je zapisal francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry.
»Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« FOTO: Pexels.
Življenje nas včasih postavi v težke preizkušnje. Tudi epidemija koronavirusa je ena izmed njih. Nič čudnega ni torej, da pod težko vsakodnevnih bremen in težav večkrat obupujemo.
Jezus pa nas na več mestih v Svetem pismu spodbuja, naj bomo pogumni. »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal,« je zapisano v Janezovem evangeliju (Jn 16,33).
In spet drugje nas opominja, da moramo vztrajno hoditi za Njim: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec« (Lk 14,27).
Najpomembnejše pa je, da najprej – pred vsem drugimi »neodložljivimi« obveznostmi – iščemo nebeško kraljestvo: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33).
Pri tem iskanju nam je lahko v pomoč tudi naslednja molitev, ki jo je zapisal francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry, znan predvsem po svojem delu Mali princ.
FOTO: Pexels.
Pogum za majhne korake
Ne prosim te za čudeže in videnja, Gospod,
prosim te moči za vsakdanje življenje.
Nauči me umetnosti majhnih korakov.
Naredi me bistrega in iznajdljivega,
da bom iz vsakdanje mešanice in zmešnjav
znal pravočasno razbrati spoznanja in izkušnje,
ki so namenjene meni.
Pomagaj mi,
da bom znal ujeti pravi trenutek.
Podari mi izostren občutek za to,
da prepoznam,
kaj je bolj in kaj je manj pomembno.
Prosim te moči za red in pravo mero,
da skozi življenje ne bom divjal, temveč bom znal čas modro razporediti,
da bom zaznal svetle in lepe trenutke
in da bom kdaj pa kdaj le našel čas
za užitke srca in duha.
Daj mi spoznati, da sanje nič ne koristijo,
ne sanje o preteklosti
in ne sanje o prihodnosti.
Pomagaj mi, da to, kar je naslednje,
napravim kolikor le mogoče dobro,
in da sedanjo uro
spoznam kot najvažnejšo.
Obvaruj me varljivega prepričanja,
da bi mi moralo iti v življenj vse gladko.
Podari mi trezno spoznanje,
da so težave, porazi, neuspehi in polomije
samoumevne sestavine življenja,
po katerih ljudje rastemo in zorimo.
Tereza Mohar