Papež Frančišek podpisuje Apel k miru (Vatican Media)
Ob koncu srečanja verskih voditeljev, ki je v torek, 20. oktobra, v okviru dogodka z naslovom »Nihče se ne reši sam – Mir in bratstvo« potekalo na Kapitolskem trgu v Rimu, je bil prebran njihov Apel k miru. Po prižiganju svečnika so verski voditelji Apel tudi podpisali. s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
»Zbrani v Rimu v »duhu Assisija«, duhovno povezani z verniki vsega sveta ter z ženskami in moškimi dobre volje, smo molili drug ob drugem, da bi prosili za dar miru za to našo zemljo. Spomnili smo se ran človeštva, v srcu imamo tiho molitev mnogih trpečih, ki so prepogosto brez imena in brez glasu. Zato se zavezujemo, da bomo živeli in svečano predložili odgovornim držav ter prebivalcem sveta ta Apel k miru.
Na tem Kapitolskem trgu so, kmalu po koncu največje vojne, ki jo pomni zgodovina, narodi, ki so se bojevali, sklenili Dogovor, ki je temeljil na sanjah edinosti, ki so se potem uresničile: združena Evropa. Danes, v tem času zmede, ko nas pretresajo posledice pandemije covida-19, ki ogroža mir s tem, ko povečuje neenakosti in strahove, odločno pravimo: nihče se ne more rešiti sam, nobeno ljudstvo, nihče!
Vojne in mir, pandemije in skrb za zdravje, lakota in dostop do hrane, globalno segrevanje in trajnost razvoja, preseljevanje prebivalcev, odprava jedrskega tveganja in zmanjšanje neenakosti ne zadevajo le posameznih narodov. To bolje razumemo danes, v svetu, polnem povezav, v katerem pa se pogosto izgubi smisel bratstva. Smo bratje in sestre, vsi! Prosimo Najvišjega, da po tem času preizkušnje ne bi več obstajali »drugi«, ampak en velik »mi«, bogat v različnosti. Čas je, da ponovno drzno sanjamo, da je mir mogoč, da je mir potreben, da svet brez vojn ni utopija. Zato želimo ponovno reči: »Nikoli več vojne!«
Žal se vojna ponovno mnogim zdi možna pot za rešitev mednarodnih sporov. To ne drži. Preden bo prepozno, želimo vse spomniti, da vojna vedno naredi svet slabšega, kot ga je našla. Vojna je polom politike in človeštva.
Apeliramo na oblastnike, naj zavračajo jezik razdeljenosti, ki ga pogosto spremljajo občutki strahu in nezaupanja, ter ne izbirajo poti brez povratka. Skupaj glejmo na žrtve. Obstaja veliko, preveč, sporov, ki so še vedno odprti.
Odgovornim držav pravimo: skupaj si prizadevajmo za novo arhitekturo miru. Združimo moči za življenje, zdravje, vzgojo, mir. Prišel je trenutek, da se vire, ki se vlagajo v proizvodnjo vedno bolj uničujočega orožja, ki seje smrt, uporabi za to, da bi izbrali življenje, skrbeli za človeštvo in naš skupni dom. Ne izgubljajmo časa! Začnimo s cilji, ki so dosegljivi: že danes združimo napore za omejitev širjenja virusa, dokler ne bomo imeli cepiva, ki bo primerno in dostopno vsem. Ta pandemija nas spominja, da smo bratje in sestre po krvi.
Vsem vernikom, ženskam in moškim dobre volje, pravimo: z ustvarjalnostjo postanimo obrtniki miru, gradimo družbeno prijateljstvo, vzemimo za svojo kulturo dialoga. Lojalen, vztrajen in pogumen dialog razreši v izvoru razloge za vojne, ki uničujejo načrt bratstva, ki je vpisan v poklicanost človeške družine.
Nihče se ne sme čutiti izvzetega iz tega. Vsi smo soodgovorni. Vsi imamo potrebo po tem, da odpustimo in da nam je odpuščeno. Krivic sveta in zgodovine se ne zdravi s sovraštvom in maščevanjem, ampak z dialogom in odpuščanjem.
Naj Bog navdihuje te ideale v vseh nas in to pot, po kateri hodimo skupaj, ter oblikuje srce vsakogar in nas stori za glasnike miru.«