Na nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo v Katoliški cerkvi obeležujemo na 7. velikonočno nedeljo, 29. maja 2022, objavljamo tekstovno analizo medijskega poročanja o Katoliški cerkvi v Sloveniji.
Tekstovna analiza medijskega poročanja o Katoliški cerkvi v Sloveniji
Tekstovna analiza medijskega poročanja o Katoliški cerkvi v Sloveniji in katoliški veri izpostavlja pomembno vlogo, ki jo imajo mediji pri oblikovanju javnega mnenja in njihovem odnosu do krščanstva. Mediji s svojim poročanjem soustvarjajo podobe ljudi in veljajo za enega najmočnejših družbenih centrov, ki oblikujejo stališča in vrednote, hkrati pa za večino ljudi predstavljajo osnovni vir informacij o svetu.[1]
Zato smo v medijski analizi za leti 2020 in 2021 izpostavili različne pomene nekaterih člankov oziroma medijskih prispevkov, obravnavali specifične tematike in izpostavili ideološkost besedil. Medijsko poročanje zaznamuje in ustvarja pojmovanje Cerkve in vere pri ljudeh. To se kaže v analizi pozitivnih ali negativnih izrazov, ki jih mediji izbirajo pri opisu določenega dogodka. Občasna negativna stigmatizacija Katoliške cerkve pogostokrat izvira iz popačene podobe, ki jo ustvarjajo nekateri vsedržavni mediji, ki dogodke bolj ali manj (ne)namerno predstavijo enostransko ali samo delno. Po drugi strani pa opažamo pozitiven odnos medijev v lokalnem okolju, ki so pozorni do dejavnosti Katoliške cerkve (npr. župnija, lokalna Karitas, občinsko praznovanje, prenova lokalne kulturne dediščine …) in izpostavljajo pozitivne vrednote katoliške vere.
Iz opravljene medijske analize izhaja, da obstajajo o Katoliški cerkvi v Sloveniji zelo različne socialne reprezentacije, ki lahko povzročajo napetosti. Te so toliko večje, kolikor večji so predsodki o Cerkvi in oddaljenost od nje. Iz analize podatkov je razvidno, da uporabljajo t. i. liberalno in levo usmerjeni mediji – najbolj oddaljeni od Cerkve – najbolj negativne besedne kategorije in konotacije, ko gre za življenje in poslanstvo Cerkve.[2]
V Katoliški cerkvi v Sloveniji si želimo, da bi bili mediji v službi resnice ter bi z objektivnim in pravičnim poročanjem predstavili celovito delovanje Cerkve. Kritika je vedno dobrodošla in zdrava ter vedno spodbuja k odpravljanju pomanjkljivosti in izboljšavi obstoječega stanja, vendar se mora opirati na dejstva in ne na ideološka stališča, na argumente in številke in ne na posplošene domneve. V tem duhu objavljamo to analizo z željo, da bi v Sloveniji gojili kulturo odprtega in spoštljivega dialoga med vsemi deležniki civilne družbe.
[1]A. Grobelšek, Konstrukcije in reprezentacije drugačnosti v lokalnem kontekstu – doktorska disertacija, Pedagoška fakultera – Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2014, 16; v: http://pefprints.pef.uni-lj.si/2182/1/Grobelšek_Andreja_disertacija.pdf (pridobljeno 10. februarja 2022).
[2]Prim. D. Kraner, Vpliv socialnih reprezentacij o Katoliški cerkvi v Sloveniji na družbene napetosti, v: Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, 611–624.