Pred božičnimi prazniki se je sveti oče v vatikanski dvorani Pavla VI. srečal z zaposlenimi pri Svetem sedežu in v governatoratu ter njihovimi družinami. Voščil jim je vesel božič in izpostavil, da je družina privilegirani kraj, kjer se doživlja Božja previdnost.
Papež je zbranim zaželel, da bi se v njihovih srcih in v njihovih družinah rodil Jezus. »Kako se rodi Jezus? V ljubezni,« je dejal in navedel znano cerkveno pesem, ki pravi: »Kjer je ljubezen, tam je Bog.« »Tam se rodi Bog, rodi se tam, kjer ljubezen postane konkretna, postane bližina, postane nežnost in postane razumevanje. Tam je Bog.« Kot primer je navedel družino, kjer sta dedek ali babica, ki s težavo hodita, in se ju torej gre obiskat, da ne ostaneta sama. »In če ne moremo iti, ju vsaj pokličimo in se pogovarjajmo. Predvsem pa pojdimo čim prej in bodimo nekaj časa z njim ali z njo.«
Ne pozabimo na stare starše
Sveti oče se je posebej zaustavil pri temi starih staršev, saj so v današnji kulturi odmetavanju pogosto odvrženi. Niso več del življenja. Spomnil je na zgodbo, ki mu jo je v otroštvu babica. Pri neki družini je bil tudi dedek, ki se je postaral. In se je pri kosilu ali večerji, ko je jedel, pogosto umazal. Oče je dejal, da tako ne morejo živeti, saj ni mogoče povabiti domov prijateljev. In je dedki naredil posebno mizo. Teden dni pozneje je prišel domov in našel desetletnega sina, ki se je igral z lesom, žeblji in kladivom. Ko ga je vprašal, kaj počne, mu je odgovoril, da izdeluje mizo. Očeta je zanimalo zakaj in sin mu je odgovoril, da jo izdeluje zanj, ko se bo postaral. »Ne pozabimo, da to, kar sejemo, tako bodo naši odroci počeli z nami. Lepo prosim, ne zanemarjajmo starih staršev, ne zanemarjajmo starejših: oni so modrost. “Da, vendar mi je naredil težko življenje.” Odpusti, pozabi, kot bo Bog odpustil tebi. Ne pozabiti starejših, saj jih ta kultura odmetavanja vedno pušča ob strani, vedno. Oprostite, a se mi zdi pomembno, da se pogovarjamo o starih starših, in rad bi, da se vsi podamo na to pot.«
»Predragi, želim vam, da bi vam božič prinesel nekaj vedrine, zlasti če preživljate težko obdobje, imate skrbi … Vsaka družina jih ima, a včasih so situacije težje. Molim, da bi tisti, ki to najbolj potrebujejo, prejeli dar miru, tako osebnega kot družinskega. Pandemija je družinam povzročila številne težave, tako ekonomske kot psihološke. V mislih imam otroke in mladostnike, ki so še posebej čutili obdobja izolacije in učenja na daljavo. Toda vsako obdobje je imelo svoje težave v pandemiji.«
Zapletene situacije izročiti svetemu Jožefu
Papež je spregovoril tudi o vprašanju zaposlitve ter dejal, da so si prizadevali zagotoviti, da nihče ne bi ostal brez dela. »Seveda upravljanje v obdobju zaprtja ni bilo enostavno. Vem, da je bilo nekaj težav. Upam, da bo mogoče najti zadovoljive rešitve z dialogom, s pomočjo katerega si bomo poskušali priti naproti, vedno v spoštovanju pravic delavcev in skupnega dobrega.«
Povabil je, naj za ta namen prosijo svetega Jožefa: »On je “kompetenten” na področju dela! A ne le to. Dejansko je predvsem varuh Jezusa in Device Marije. Zato je tudi zavetnik Cerkve. Kot veste, je bilo celotno letošnje leto posvečeno svetemu Jožefu: tega sem bil zelo vesel in upam, da vam je to pomagalo, da ste ga začutili bližje, bolj prisotnega v svojem življenju, v svojih družinah. Lahko mu zaupate določene situacije, ki so nekoliko zapletene, ko ugotovite, da lastne moči ne zadoščajo, da ni rešitev na dosegu roke. Potem se lahko v molitvi obrnete na svetega Jožefa. Je človek malo besed – v evangeliju nikoli ne govori – malo besed, a veliko dejanj. Poskusite. Je človek, ki posluša Božjo voljo in jo brez oklevanja uresničuje.« Dodal je, da sam vedno moli k njemu in ga prosi za to ali ono stvar in sveti Jožef vedno odgovori.
Božja previdnost – Bog želi vedno samo dobro
Papež je pojasnil, da je Bog Jožefu razkril svojo voljo v spanju, o čemer pripovedujejo evangeliji in kar ima tudi simbolni pomen. »Ne gre le za sanje v psihološkem smislu, ampak za razodetje božjega načrta, ki ga je prejel v spanju in ga uresničil takoj, ko se je prebudil. To vidimo štirikrat: prvič, ko mora vzeti Marijo za ženo; drugič, ko Herod ogrozi Jezusovo življenje in mora pobegniti v Egipt; tretjič, ko se mora vrniti v domovino; in četrtič, ko gre za nastanitev v Nazaretu. Gospod je Jožefu vsa ta navodila dal v sanjah po angelu. Toda to niso bile fantazije ali halucinacije, nasprotno, bila so sporočila, ki so bila zelo blizu resničnosti in namenjena usmerjanju poti svete družine. Bili so to izrazi Božje previdnosti.«
In ravno ob besedi »Previdnost« se je papež ustavil ob koncu svojega govora. »Kot nas uči zgodba o Jožefu in Mariji, je družina privilegiran kraj, kjer se doživlja Božja previdnost. Zato želim tudi vam, vsaki od vaših družin, zaželeti ravno to: da bi izkusili očetovsko Božjo roko, ki vodi naše korake po svojih poteh v dobro zakoncev, otrok in celotne družine. Božji načrti niso vedno jasni, pogosto potrebujejo čas, da se pokažejo, zahtevajo potrpežljivost, predvsem pa zahtevajo vero, veliko zaupanja, da Bog želi samo in vedno dobro, največje dobro za nas in naše bližnje. Zato moramo ravnati kot sveti Jožef: prepustiti se Bogu – to pomeni spanje –, da bi sprejeli njegova sporočila.«
Andreja Červek – Vatikan