V Veroni se je v četrtek, 25. novembra, zvečer s papeževim video sporočilom začel 11. Festival družbenega nauka Cerkve, ki poteka letos na temo »Drzni v upanju, ustvarjalni s pogumom«. Sklenil se bo 28. novembra s sveto mašo, ki jo bo v veronski stolni cerkvi daroval kardinal Pietro Parolin.
Papeževo video sporočilo
Prisrčen pozdrav vsem, ki se udeležujete enajstega Festivala družbenega nauka Cerkve. Letošnje leto ste izbrali temo: »Smeli v upanju – pogumno ustvarjalni«. Gre za temo, ki povzema držo, s katero smo se skušali soočiti s tem časom, ki ga še vedno pogojuje pandemija. Smelost, upanje, ustvarjalnost in pogum niso sinonimi, ampak predstavljajo povezavo namenov, vrlin, odprtosti in pogledov na resničnost, ki krepijo človeško dušo. Pa ne le to…
Spomnili se boste prilike o talentih, o kateri pripoveduje Matejev evangelij (Mt 25,14-30). »Ta, ki je prejel pet talentov, je takoj šel z njimi trgovat in je pridobil pet drugih,« beremo v 16. vrstici. Ta prilika je zadnja pred besedilom, v katerem je rečeno, da bomo sojeni po ljubezni (Mt 25,31-46). Tako se zdi, da je govor o talentih Jezusov programski o smelosti, ki je potrebna, da bi bili kristjani.
Proti vsem dobrodelnežem zaradi videza in proti vsaki vdanosti v usodo Jezus vabi množice, naj pogumno uporabljajo svoje talente. Ni pomembno, koliko talentov ima posameznik in kakšni so. Jezus zahteva, da tvegamo in jih vložimo, da bi jih pomnožili. Ko ostanemo zaprti sami vase z edinim ciljem, da bi ohranili obstoječe, smo za evangelij poraženci: pravzaprav nam bo vzeto tudi tisto, kar je ostalo. Smelost, upanje in pogum so besede, ki opisujejo kristjanovo duhovnost. »Kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima« (Mt 25,29).
V Okrožnici Vsi smo bratje opozarjam, da nam je »pandemija omogočila, da smo si zopet pridobili in spoznali vrednost številnih sopotnikov in sopotnic, ki so kljub strahu dokazali, da znajo zastaviti lastno življenje. Prepoznavali smo lahko, da je naše življenje povezano z običajnimi ljudmi, ki nas podpirajo. Ti: zdravniki, medicinske sestre in tehniki, lekarnarji, zaposleni v trgovskih središčih, pri snagi, negovalci, prevozniki, moški in ženske, ki se trudijo pri servisnih in varnostnih službah, prostovoljci in duhovniki, redovnice … so vsekakor spisali odločne zgodbe naše skupne zgodovine; dojeli so, da se nihče ne more rešiti sam« (VB 54). To so talenti, ki so uporabljeni za rodovitnost … To je upanje, ki ustvarjalnost podpira in usmerja s smelostjo in pogumom. Zato ponavljam povabilo, da bi hodili v upanju, ki je »drzno, zna preseči osebno lagodje, varnost in plačilo, ki zožujejo obzorje, da bi se odprli velikim idejam, zaradi katerih je življenje lepše in vrednejše« (VB 55; Pozdrav mladim v Kulturnem centru patra Félixa Varele, Havana – Kuba, 20. septembra 2015).
Ob drugih priložnostih sem povedal, da je upanje, kot bi »sidro vrgli na drugo obalo.« To je smelost, ki navdihuje nova dejanja, usmerja sposobnosti, spodbuja prizadevanje, življenju daje življenje. Kdor upa, ve, da je del zgodovine, ki so jo zgradili drugi, in jo je dobil v dar, kakor govori prilika o talentih. Ve pa tudi, da bo moralo to darilo obroditi sadove.
Še eno besedo namenjam različnim dejavnikom družbenega življenja, ki ste zbrani v Veroni ob Festivalu: podjetnikom, strokovnjakom, predstavnikom institucij, kooperacij, gospodarstva in kulture: še naprej si prizadevajte po poti, ki jo je don Adriano Vincenzi začrtal z vami za spoznavanje in formacijo v družbenem nauku Cerkve. Kakor pravi geslo tega Festivala: Kjerkoli ste, gradite spremembo! Kjerkoli ste. Toda gradite spremembo, saj vemo, da iz krize ne pridemo enaki: ali bomo iz nje prišli boljši ali slabši.
Naj vas Gospod blagoslavlja in Marija varuje. In, prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.
Vir: Vatican News, Foto: posnetek zaslona, Obj.: M. B.