Foto: Tatjana Splichal / Družina
»Resnična Evropa, identiteta in poslanstvo« je naslov knjige z izbranimi besedili Benedikta XVI., ki je pred nekaj dnevi prišla na italijanske knjižne police. Uvod je napisal papež Frančišek in izpostavil, da nam Benedikt XVI. »razkriva skrivnost svojega veselja v teh težkih časih«, s tem pa prav tako »kaže pot, ki vodi v preporod Evrope«.
Gre že za tretji zvezek izbranih besedil Josepha Ratzingerja – Benedikta XVI. o Evropi, ki je izšel ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko unijo. Zaslužni papež s svojo značilno »jasnostjo, takojšnjo dostopnostjo in poglobljenostjo veličastno oriše “idejo o Evropi”, ki je nedvomno navdihovala njene ustanovitelje in je temelj njene veličine, njena dokončna zatemnitev pa bi pomenila njen popoln in nepovraten propad«, zapiše papež Frančišek.
Kajti »v temelju Evrope, njene kreativnosti, njene zdrave blaginje in predvsem njene človečnosti je humanizem učlovečenja«. Joseph Ratzinger pravi, da »je lik Jezusa Kristusa v središču evropske zgodovine in je temelj resničnega humanizma, nove človečnosti. Kajti če je Bog postal človek, potem človek pridobi popolnoma novo dostojanstvo. Če pa je človek zgolj produkt slučajne evolucije, potem je njegova človečnost slučaj in tako bo na neki točki mogoče človeka žrtvovati za navidezno višje cilje. Če pa je Bog ustvaril in hotel vsakega posameznega človeka, so stvari popolnoma drugačne. In če je sam Bog postal človek, če je celo trpel za človeka, potem je človek deležen dostojanstva, ki je lastno Bogu. Kdor se moti o človeku, napada samega Boga.«
Kot zapiše papež Frančišek, se ob mnogih besedah in visokoletečih izjavah »danes v Evropi vedno bolj izgublja ravno ideja o spoštovanju vsakega človeškega življenja, začenši pri izgubljanju zavedanja o njegovi svetosti, torej ravno pri zatemnitvi zavedanja, da smo Božje stvaritve«. Benedikt XVI. se ne boji pogumno obsoditi mnoge izraze te »dramatične odpovedi ideji stvarjenja«.
Delo, ki je po Frančiškovih besedah »prežeto z velikim realizmom«, »se ne konča s pesimizmom in žalostjo«, ampak ravno nasprotno. »Razlog mojega upanja – piše Benedikt XVI. – se nahaja v dejstvu, da je želja po Bogu, iskanje Boga globoko zapisano v vsako človeško dušo in ne more izginiti. Zagotovo se za nek čas lahko pozabi Boga, se ga odloži, se posveča drugim stvarem; a Bog nikoli ne izgine. Preprosto res je, kar pravi sv. Avguštin, da smo mi ljudje nemirni, dokler ne najdemo Boga. Ta nemir obstaja tudi danes. To je upanje, saj se človek vedno znova, tudi danes, podaja na pot proti temu Bogu.«
Benedikt XVI. nam s tem, ko nam razkriva skrivnost svojega veselja v teh težkih časih, kaže tudi pot, ki vodi v preporod Evrope, sklene papež Frančišek.