V sredo, 1. septembra, sta se srečala predsednik italijanske vlade Mario Draghi in Vincenzo Paglia, predsednik komisije za reformo zdravstvene oskrbe starejših, ki je predstavil predloge in cilje »Listine o pravicah in dolžnostih starejših«. »V Italiji živi približno 25 milijonov starejših ljudi, ki so pogosto zapuščeni in potrebujejo oskrbo. Prošnje za evtanazijo pogosto niso prošnje za smrt, temveč za pomoč, da ne bi bili zapuščeni in da ne bi trpeli.«
Oskrba na domu, sobivanje, paliativna oskrba, rehabilitacija, psihološka podpora, dnevni centri. To so nekateri predlogi, ki jih najdemo v »Listini o pravicah in dolžnostih starejših v družbi«, ki jo je pripravila komisija za reformo zdravstvenega in socialno-zdravstvenega varstva starejših, ustanovljena pri italijanskem ministrstvu za zdravje, ki ji predseduje monsinjor Vincenzo Paglia, predsednik Papeške akademije za življenje. Dokument je bil v sredo predstavljen predsedniku vlade Mariu Draghiju, sestanka pa se je udeležil tudi italijanski minister za zdravje Roberto Speranza.
Prošnja za pomoč, da ne bi trpeli in bili sami
Paglia je za Vatican News povedal, da je Draghi pokazal »veliko zanimanje« za to »pobudo izjemnega družbenega in etičnega pomena«, kot je dejal predsednik vlade in zagotovil, da »mora Italija zagotoviti pravice starejših in spoštovanje osebnega dostojanstva«. V tem smislu, pravi monsinjor Paglia, je Listina pravic tudi odgovor na razpravo o evtanaziji, ki trenutno poteka v Italiji. »Prošnje za evtanazijo pogosto niso prošnje za smrt, ampak prošnje za pomoč, da ne bi trpeli, da ne bi bili sami. Zato moramo ustvarjalno in hitro pripraviti odgovore, kako spremljati starejše.« Pomembno je tudi pokazati mladim generacijam, da staranje ni neka tragedija, ki pomeni osamljenost in zapuščenost.
V Italiji je trenutno 14 milijonov oseb, starih več kot 65 let, 7 milijonov je starih 75 let in več, 4 milijone pa je starejših od 80 let. Po Paglievih besedah gre za populacijo, ki ji je treba ponuditi »jasno in izoblikovano perspektivo«, ki je danes ni. »V Italiji se starejši ljudje običajno znajdejo v zavodu ali pa so prepuščeni zapuščenosti in osamljenosti, kar je zares žalostno.«
Kontinuirana oskrba starejših
Draghi je po srečanju dejal, da bo »vlada podprla predstavljeni predlog ukrepov«. Kot je pojasnil Paglia, je glavni cilj doseči v italijanski družbi »novo zavest o starejših« ter »odgovornost vlade in vseh ostalih institucij, da poskrbijo za starejše« in »jih spremljajo, ko se starajo«. »To je pot, ki smo jo poimenovali “kontinuirana oskrba”, tako da nobena starejša oseba ni prepuščena sama sebi.«
Posebno poglavje Listine je namenjeno starejšim od 80 let, kar predstavlja 4 milijone ljudi, ki jih bo enkrat ali dvakrat na leto obiskala socialno-zdravstvena ekipa, ki bo preverila zdravje ali načrtovala potek zdravljenja. Prav tako se predvideva spodbujanje skupnega bivanja, skupin starejših ljudi, ki živijo skupaj, in predlog, da se po vsej državi razporedi vsaj tisoč dnevnih centrov, v katerih bi se lahko zbirali starejši ljudje z invalidnostjo ali s posebnimi težavami, tako da bi lahko ostali v svojem okolju, vendar bi jim pomagali, jih podpirali in skrbeli zanje. To pomeni prisotnost in zaposlitev vsaj 100.000 novih socialnih delavcev, ki bodo imeli nalogo hoditi na domove, pomagati starejšim ali jih voziti v te centre. Nazadnje so tu še centri za dolgotrajno bivanje, v Italiji znani kot RSA strukture, ki pa bodo morale svoj način oskrbe ponovno premisliti. V vsakem RSA-ju bi moral prav tako biti center za rehabilitacijo, sobivanje in oskrbo na domu. Ministrstvo za zdravje je sprejelo tudi predlog za paliativno oskrbo na domu, tako da bo na razpolago mreža pomoči, ki bo na voljo od začetka, ko se bodo pojavile prve težave.
Odgovor na razpravo o evtanaziji
Monsinjor Paglia je v nadaljevanju pogovora zatrdil, da je celoten projekt pravzaprav odgovor, čeprav posreden, na razpravo o evtanaziji, ki se trenutno odvija v Italiji. »Tudi zato, ker mi mislimo, da prošnje za evtanazijo pogosto niso prošnje za smrt, ampak prošnje za pomoč, da ne bi trpeli, da ne bi bili sami, da ne bi bili zapuščeni. V tem smislu moramo ustvarjalno in nujno pripraviti odzive, kako spremljati. Ne verjamem, da je normalno in spontano prositi za smrt … to, kar v resnici vsi potrebujemo, je, da ne bi bili zapuščeni in da ne bi trpeli. V tem smislu je ta načrt odgovor na te problematike, tudi zato, ker je število zapuščenih ljudi in tistih, ki so ostali sami in bi radi dobro živeli, žal ogromno. Vendar o njih nihče ne govori. Moje izkušnje kažejo, da tam, kjer je oskrba, protibolečinska terapija, kjer se ne trpi, vsi raje živijo naprej.«
Staranje ni tragedija
»Listina o pravicah in dolžnostih starejših« upošteva papežev pogosti poziv, da je treba okrepiti odnos med starimi in novimi generacijami. Kot je pojasnil monsignor Paglia, dokument predvideva, da bodo v dnevnih centrih, ki bodo opremljeni tudi telematsko, potekala srečanja med različnimi generacijami. Poudaril je, da »reorganizacija zdravstvene oskrbe kaže celotni družbi, tudi mladim, da staranje ni tragedija. Da 20 ali 30 let življenja, ki jih dajejo znanost, napredek in razvoj, ne pomeni, da smo obsojeni na osamljenost in zapuščenost. Za najmlajše bo torej videti, da je njihova prihodnost – tudi desetletja dolga – vredna življenja, zagotovo predstavljalo eksistencialno in psihološko pomoč.«
Vir: Vatican News
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.