Nedelja mladih 12. 9. 2021
OD PASTORALE »ZA« MLADE
K PASTORALI »Z« MLADIMI
Papež Frančišek je v lanskem letu praznik Kristusa Kralja določil
za svetovni dan mladih, in sicer za celotno vesoljno Cerkev.
Slovenska škofovska konferenca je zaradi obhajanja tedna Karitas,
ki ga pri nas obhajamo ob koncu cerkvenega leta, to papeževo
naročilo prilagodila in določila drugo nedeljo v septembru kot
nedeljo mladih.
Na to nedeljo bodo naša občestva še posebej poklicana, da
se zberejo v povezanosti z mladimi. Tokrat bodo ta srečanja
potekala pod geslom: »Jezus vas vabi in vi ste v srcu Cerkve.«.
Nedelja mladih je tudi lepa priložnost, da predstavimo celotnemu
občestvu dejavnosti, ki so sicer namenjene predvsem mladim.
Nedelji mladih bo sledil teden mladih, ki bo hkrati tudi teden
priprave na letošnjo jubilejno, štirideseto Stično mladih.
Z nedeljo mladih in tednom mladih se želi mladim izkazati
zaupanje, da so »današnje in jutrišnje priče evangelija«.
Vsako občestvo je povabljeno, da se zbere okoli mladih iz svojega
občestva, se z njimi sreča, z njimi moli in jim prisluhne, saj bomo
samo tako naredili korak v smer, da mladi vedno bolj postajajo
protagonisti, kot to večkrat poudarja papež Frančišek.
Mladi niso le prihodnost Cerkve, ampak tudi njena sedanjost: so
danes, »Božji zdaj«.
Naj nas vse nedelja in teden mladih spodbudi, da nadaljujemo
pot, ki je bila razvidna na sinodi, posvečeni mladim, da bi prešli
od pastorale »za« mlade k pastorali »z« mladimi. Mladi si želijo
te odprtosti, zaupanja, pa tudi spremljanja in spodbud na njihovi
poti.
+Alojzij Cvikl, predsednik Urada za mlade
Nagovor po evangeliju
Danes praznujemo dan mladih, ki je dan vseh, ki hrepenijo, iščejo
in sanjajo, da bi lahko živeli polno življenje! To je namreč temeljno
hrepenenje in celo »zahteva srca«, zapisana v vsako človeško
bitje. Polno življenje pa je vedno in samo v daritvi samega sebe,
druge poti ni. Polnost se zgodi v odkritju, da je Bog Oče, ki nam
je že vse podaril v svojem Sinu, in to svojo polnost ljubezni izlil
v naša srca po Svetem Duhu. Zato ni cilj življenja v tem, da se
uresničimo, da prejete darove spremenimo v rezultate, tudi ne
v tem, da pokažemo, kako smo boljši od drugih, ampak v tem,
da to prejeto življenje podarimo naprej. Konkretno, v celoti in za
vedno! Srce ni narejeno na pol, zato tudi ne more ljubiti na pol.
1) Bog to dobro ve, zato ni površinski, temveč se resničnih
vprašanj življenja dotakne z vso globino. Danes nam podarja
zelo jasno Besedo, brez olepšav in tako polno življenja.
Evangelist Marko nas postavi v Cezarejo Filipovo, najbolj severni
del Galileje, kjer so bili ostanki poganskih templjev. Tam, sredi
teh ruševin, ki predstavljajo miselnost tega sveta, Kristus svoje
učence vprašuje, kdo sme postati zanje. Tudi preko kraja
samega nam želi pokazati, da je sredi tega sveta potrebna
nenehna preobrazba naše miselnosti. Pred Kristusom se ne da
ostati nevtralen. Pred njim je treba izbrati, komu bomo sledili –
logiki tega sveta ali logiki Boga. Po vsem tem se Kristus in učenci
začnejo spuščati navzdol, proti Jeruzalemu. Nadaljnja poglavja
Markovega evangelija so poglavja učenja.
Točno tako pot morajo prehoditi tudi mladi. Potem, ko jim je
oznanjeno prvo oznanilo in tudi sami okusijo moč besed: »Ti
si zame Kristus,« se začne dolga pot duhovnega spremljanja,
katehez, rasti, zorenja in učenja hoje za Kristusom proti
Jeruzalemu, ki predstavlja dokončno daritev lastnega življenja.
Mlado srce je podobno drobni bilki, ki se zagnano in pogumno,
a še vedno negotovo in krhko steguje proti svetlobi in išče svoj
prostor pod soncem. Je bilka, ki potrebuje veliko nežnosti,
spoštovanja in potrpežljivosti odraslih, potrebuje topline
občestva, moč pričevalcev in spremstvo celotne Cerkve, da bi
lahko postopno rasla v okušanju Božje ljubezni ter tako postajala
klas, poln zrnja. Samo zrel klas je pripravljen na pomembne
življenjske odločitve, ki so ta žetev življenja. Življenjska odločitev
pa ne more biti vodena od želje po samouresničitvi, temveč od
klica in odgovora na edino pravo Ljubezen. Ta Ljubezen vabi, da
nanjo odgovorimo in ji sledimo. In tako kot klas potem, ko dozori
in postane poln zrnja, skloni svojo glavo ter postane majhen, nas
tudi hoja po poti za Kristusom dela vedno bolj majhne, preproste,
globoke, tihe in lepe. Preprosto privlačne.
2) Zato, dragi mladi, ne iščite bistva življenja v tem, da bi bili
vedno bolj sposobni, močni, uspešni, samouresničeni in boljši
od drugega. Taka bilka ostane sama, suho vzvišena, ko ji uspe, ali
razočarano poteptana, ko ji ne uspe. To je premalo. V življenju ne
gre za samouresničenje, ampak za odgovor na klic Ljubezni. Tudi
tvoje življenje je poklicanost. Je Oče, ki te je v ljubezni poklical v
bivanje, te v ljubezni prerodil v krstnih vodah in te nenehno išče,
da bi te ljubil in dopolnjeval do zrelosti za daritev življenja. Za to
pot je ustvarjeno tvoje srce, zato ne more nikjer drugje okusiti
večjega veselja kakor prav v Božji logiki »izgubljanja«.
V času odraščanja je tako dragoceno spoznati resnično podobo
Boga. Ko ni več pomembno, kaj o Bogu pravijo drugi, ampak kaj
v intimi srca Bog sam razodeva tebi in te vabi, da izpustiš nadzor
in preračunavanje ter se predaš Njegovim sanjam zate. Kadarkoli
namreč želimo sami uresničiti življenje, ga izgubimo, in kadarkoli
ga izgubimo in prepustimo rokam Boga, ga najdemo v zvrhani
meri. Prava ljubezen je tista, ki pozna veliko noč in pred prehodi,
ki vključujejo bolečino, smrt in trpljenje, ne pobegne, ampak
se izroči. In zato taka ljubezen pozna vstajenje. O tem Kristus
učencem zelo odkrito govori. Tudi mladi imate pravico, da odkrito
slišite o moči Kristusove ljubezni, ki je zapisana v evangeliju. Ta
ljubezen se pred temo ne umakne, nasprotno, tema je tista, ki se
mora poražena umakniti svetlobi vstajenjskega jutra. Enako velja
za tvoje življenje. Evangelij je tudi zate!
3) Dogodek med Kristusom in njegovimi učenci v Cezareji Filipovi
nam razodene še en pomemben prehod. Ljudje so Kristusa takoj
poskušali omejiti s poznanimi okvirji. Primerjali so ga s prerokom
Elijem in drugimi preroki stare zaveze, kakor da bi Kristus bil le
nek dodatek poznanemu. Toda Bog ne more postati dodatek
našega življenja, ki smo si ga že organizirali po svoje. Če tako
ravnamo, je prazna naša vera, ker še nismo vstopili v lepoto
evangelija. Kristus ostaja svoboden in drugačen od vseh naših
predstav.
Kristus nam je s svojim vstajenjem in prihodom Svetega Duha,
ki vse oživlja, dal popolnoma nov ključ za branje življenja. Zato
je tako pomembno, da mladi svoje življenje začnete brati skozi
evangelij in ne skozi rane preteklosti. Svojega življenja ne glej
več le kot niz dogodkov, ki večkrat peljejo od krivice do krivice in
od groba do groba, ampak ga začni gledati kot čudovito zgodbo
odrešenja, ki pelje od vstajenja do vstajenja in od milosti do
milosti.
Če želimo danes mladim posredovati Božje delo, potem ne
moremo Svetega Duha zapirati v naše navade, strukture, projekte
in obveznosti, ki smo si jih zamislili po človeški logiki in ne po
Božji, ki vedno vključuje veliko noč. Mladi kličejo po ljubečih in
pristnih odraslih, ki so jim pripravljeni, kot pravi apostol Pavel,
dati ne le Božji evangelij, ampak celo svoje življenje (prim. 1 Tes
2,8). Potrebujejo Cerkev občestva, bližine in osebnih stikov,
potrebujejo nekoga, ki jih ne bi vnaprej postavljal v okvire lastnih
pričakovanj, ampak jih v svobodi spremljal po poti zorenja in
spusta v njihov Jeruzalem življenja.
Prerok Izaija v prvem berilu vzklika: »Gospod Bog mi je odprl uho
in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj.« Začetek vsakega
resnega duhovnega življenja in ljubezni je odpreti uho. Beseda
nas kliče hoditi za Kristusom iz evangelija, tistim, ki se je naredil
majhnega, ponižnega, ki je nase sprejel trpljenje in pljunke sveta,
in tako vsakega človeka naredil za svojega brata. Cerkev je danes
skupaj z mladimi poklicana hoditi pot ubogih in majhnih.
Zato mladi, upajte si odpreti uho za evangelij, za tisti tihi in nežni
glas Boga, ki prihaja, da bi te napolnil in povedel v rodovitno
obljubljeno deželo tvojega osebnega poslanstva. Ne umakni se
nazaj, ko se ti bo razodeval in bo drugačen, kot si si ga predstavljal
ali drugačen od tega, kar so ti o njem pripovedovali drugi. Zaupaj
mu, četudi ga ne razumeš. Bog išče tvoje srce, da bi ga osrečil
in napolnil. Tudi vsi mi se ne bojmo vsak dan znova umolkniti in
odpreti uho za glas Boga (prim. prvo berilo), ki hoče govoriti, sicer
nam ne bi zaupal svoje Besede. Ne umikajmo se pred stiskami in
kriki mladih, ki se ne znajdejo pred križišči življenja, ne bojmo si
odpreti ušes za krike tolikih bratov in sester, ki prihajajo k nam,
da bi našli hrano, obleko in prijazno besedo (prim. drugo berilo)
in nenazadnje ne zaprimo ušes pred krikom stvarstva, ki nam
izstavlja račun za našo agresivnost in pohoto. Naj naše življenje
neha voditi človeška narava, polna strahov in zahtev zase, ampak
naj ga vodi ljubezen, ki vedno pelje k drugemu, išče brate in se
množi toliko, kolikor izgublja.
Zakaj bi torej mlade še vodili po katerikoli drugi navidezno všečni
in lažji poti, če pa je polnost življenja, ki jo iščejo, prav v sprejetju
velikonočne ljubezni, ki gre do konca?
Prošnje za vse potrebe
Bratje in sestre!
Z iskrenim zaupanjem prosímo Jezusa:
1) (za Cerkev in papeža) Gospod, prosimo te za papeža
Frančiška, da bi se vedno znova pustil voditi Duhu in še naprej
gradil ubogo Cerkev za uboge.
2) (za župnijo) Prosimo te za naša župnijska občestva, da bi
postala resnično občestvo odrešenih, v katerih se bo vsak lahko
počutil doma.
3) (za mlade na poti) Prosimo te za vse mlade, ki se
pripravljajo na zakonsko življenje, naj se zavedajo, da je edini
trden temelj zakona tvoja podarjajoča Ljubezen.
4) Prosimo te za tiste, ki jih kličeš na pot duhovništva ali
posvečenega življenja, da bi si upali verovati, da je v tebi vsa
polnost življenja in na tvoj klic odgovorili.
5) Prosimo te za mlade, ki zaradi krivic, bolečin in stisk hudo
trpijo. Bodi jim ti sam tolažba, tudi po dobrih ljudeh, ki jih bodo
poslušali in pokazali korak naprej.
6) Prosimo te za vse pokojne iz naših družin. Očisti, kar mora
še biti očiščeno, da te bodo lahko gledali v slavi in prosili za vse
nas.
Zahvaljujemo se ti, Gospod, da nas zbiraš ob sebi in nam podarjaš
svoj mir. Usliši naše prošnje. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
