Marijina prikazovanja se v tem romarskem središču vrstijo že 40 let.
Čeprav uradnega priznanja od Cerkve še vedno ni, se je Medžugorje razvilo v svetovno znan romarski kraj. FOTO: Arhiv Družine.
Medžugorje je v štirih desetletjih postal za Lurdom in Fatimo najbolj poznan kraj Marijinih prikazovanj, ki na tem mestu še vedno trajajo. Čeprav Vatikan medžugorskih nadnaravnih dogodkov še ni priznal, je leta 2019 uradno dovolil romanja v ta kraj.
Šest otrok zagleda lepo Gospo
Bil je 24. junij 1981, ko je na hribu Crnica v bosansko-hercegovski župniji Medžugorje (škofija Mostar) šest otrok med pašo ovac zagledalo neverjetno lepo žensko z otrokom v naročju. Presenečeni in prestrašeni se ji niso upali približati.
Naslednji dan so spet prišli in tokrat z Marijo tudi govorili in molili. To so bili Ivanka Ivanković, Vicka Ivanković, Mirjana Dragičević, Ivan Dragičević, Marija Pavlović in Jakov Čolo. Zdaj so vsi poročeni, imajo otroke, nekateri že vnuke, Marijina sporočila in videnja pa prejemajo vse do današnjega dne.
Glavni poudarki teh sporočil, ki jih zapisujejo in objavljajo, so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, evharistija, pokora.
Čeprav uradnega priznanja od Cerkve še vedno ni, se je Medžugorje iz majhne vasice s par deset hišami v štirih desetletjih razvilo v svetovno znan romarski kraj. Je med tremi najbolj obiskanimi božjepotnimi kraji na svetu, na leto ga obišče dober milijon romarjev.
Posebnost Medžugorja je prav v tem, da naj bi se Marija tu pogosto prikazovala in prav zato, ker prikazovanja še trajajo, je Vatikan v svojem priznanju nadnaravnih dogajanj previden.
Križevac. FOTO: Shutterstock.
Veliko ljudi je pustilo star način življenja
Med slovenskimi romarji je Medžugorje zelo priljubljen romarski cilj. Več kot 100.000 naj bi jih že poromalo tja. Kornelij Vidmar, ki k medžugorski Kraljici miru roma že od leta 1982, je za oddajo Glas Medžugorja ob 40-letnici prikazovanj povedal, da romanja niso usahnila niti med vojno. Takrat so prvič organizirali tudi Pohod miru, ki je zdaj vsako leto 24. junija, na predvečer obletnice prikazovanj.
»Kar nekaj je bilo v tem času fizičnih in notranjih ozdravljenj,« je povedal Vidmar. »Vidna znamenja Medžugorja so danes na ljudeh, na romarjih, na tistih, ki so tam našli svojo Mater. Veliko ljudi je pustilo star način življenja, morda po desetletjih šlo spet k spovedi, veliko je duhovnih poklicev, molitvenih skupin.«
Po zgledu Mladifesta, srečanja mladih, na katerem se vsako leto v Medžugorju zbere na desettisoče mladih z vsega sveta, so letos podoben festival organizirali tudi v škofiji Murska Sobota.
Medžugorje na leto obišče dober milijon romarjev. FOTO: Reuters.
»Največji čudež Medžugorja so spovedi«
Papež Frančišek je do nadnaravnega dogajanja v balkanskem romarskem središču še zadržan, imenoval pa je posebnega odposlanca za Medžugorje, poljskega nadškofa Hoserja, ki v Medžugorju vidi enega najbolj živih krajev molitve, spreobrnjenj in zdrave duhovnosti.
»Največji čudež Medžugorja je zakrament spovedi,« je povedal Hoser ob obisku romarskega središča pred štirimi leti, navdušen nad množico duhovnikov, ki so tam spovedovali. Na spletnem kongresu ob 40. obletnici prvih prikazovanj januarja letos pa je Medžugorje postavil za zgled nove evangelizacije, ki »razkristjanjeni družbi znova ponuja klasično versko prakso in marijansko pobožnost«.
Leta 2019 je Vatikan umaknil dotlej veljavno prepoved uradnih župnijskih in škofijskih romanj v Medžugorje, kar pa po njihovih navedbah ne pomeni uradnega priznanja prikazovanj. Za to bodo potrebna še dodatna preverjanja.
Katarina Ropret
Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (25/2021).