Dr. Lilijana Šprah | (foto: Osebni arhiv)
Ob tej je koristna in učinkovita tudi hoja, 15.000 korakov, pa delo za druge, molitev, meditacija, vse to so koristne in učinkovite sprostitvene metode za krepitev duševnega zdravja.
»Telesno zdravje je kot računalniška strojna oprema, duševno zdravje pa je računalniški program. Za dobro počutje morata oba dobro delovati.«
Kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja, je bila osrednja vsebina pogovora v »Svetovalnici« z dr. Lilijano Šprah, psihologinjo, doktorico znanosti na področju medicinskih ved, predstojnico Družbenomedicinskega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki vodi program OMRA, s katerim javnost seznanjajo o duševnem zdravju ter kako se soočiti in obvladovati motnje razpoloženja.
»Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je tudi telesno in duševno blagostanje. S tem nista mišljeni neprestana vzhičenost in sreča, temveč tako stanje, v katerem lahko oseba normalno deluje. V nasprotju s telesnimi boleznimi, kot je na primer vnetje mandljev, je duševno zdravje mnogo težje opredeliti.«
Duševne motnje hitreje naraščajo kot pa druge kategorije bolezni. Poleg tega, da predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme, osebi, ki trpi zaradi duševnih motenj, tudi izjemno otežijo vsakdanje življenje.
Le tisti, ki so dobro obveščeni o osnovah duševnega zdravja, zmorejo pravočasno prepoznati težave, kot so motnje razpoloženja, in pravočasno ter ustrezno ukrepati. »Na splošno o resnih motnjah razpoloženja, ob katerih je nujno poiskati strokovno pomoč, lahko govorimo, ko ugotovimo, da se ne počutimo dobro in imamo težave, ki so tako velike, da že motijo naše vsakodnevno delovanje, ki se kažejo v odnosih, lahko tudi kot slabša koncentracija in motivacija na delovnem mestu in ko smo sami izčrpali že vse oblike pomoči, to je skrajni čas za pomoč tudi pri strokovnjakih. Nikoli ni vredno obupati, vedno obstaja pot, res pa je, da je včasih ta pot vijugasta, zato šteje tudi vztrajnost.«
Stiska, brezciljnost© Inzmam Khan /Pexels
Znaki duševnih motenj, kot je tesnoba in ostale anksiozne motnje, so tudi telesni, od slabosti, omotice, povišanega telesnega tlaka in tako naprej.
Program OMRA je v splošnem namenjen vsem, še posebej pa ranljivejšim skupinam, kot so na primer otroci, mladostniki, starejši, osebe s težavami v duševnem zdravju in njihovi svojci, pa tudi med ostalimi prebivalci raznolikih podeželskih okolij, ki so morda še slabše obveščeni in motivirani za ukrepanje v primeru duševnih stisk.
»Psihoterapevtska pomoč je zelo dobra in izjemno močna, učinkovita tudi na dolgi rok.«
Številne težave in motnje v našem duševnem zdravju so odraz spleta različnih dejavnikov, od tveganj, ki jih prinesemo na svet, negativne izkušnje v zelo zgodnjem otroštvu, ki nas lahko zaznamujejo tudi v poznejšem obdobju življenja, tudi biološke dispozicije so lahko vzrok, geni, ki jih podedujemo in ob katerih smo pravzaprav nemočni. Potem pa govorimo o spektru dejavnikov, ki so sprožilci, da za katero od motenj zbolimo. Ranljivost, dovzetnost, da za katero motnjo lahko zbolimo, ima trideset odstotkov populacije. Seveda vsi ne zbolijo, približno pet odstotkov pa. Nihče pa ni imun, vsak do nas ima svojo mejo, do katere se še zmoremo obraniti, čez to mejo pa vsak lahko doživi krizo duševnega zdravja.
Obstajajo tehnike, s katerimi vas opremijo, konkretni prijemi kako tesnobo in ostale motnje ublažiti. Ob teh lahko izzvenijo tudi druge težave. Ko se ljudje umirimo, smo pripravljeni veliko bolj sodelovati.
Program OMRA na spletnih straneh nudi odgovore na različne izzive na področju razpoloženjskih motenj: kako hitreje prepoznati težave ter poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve s strokovno pomočjo ali z različnimi oblikami samopomoči ter kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja duševnih motenj.
Nasilje ni vedno povezano z motnjami v duševnem zdravju. V Sloveniji smo preveč strpni do različnih oblik neprijaznega vedenja, prepoznani smo kot dobrohoten, priden narod in tako naprej, po drugi strani pa imamo očitno v sebi tudi določene stvari, ki nam niso najbolj v prid. Ena od teh stvari je slaba komunikacija na vseh ravneh. To je dostikrat nekakšen podstat tudi nasilju v družinah.
Nataša Ličen