Praznik je dobil ime po papežu Gregorju Velikemu, čigar god sicer praznujemo 3. septembra.
Na Gregorjevo se ptički ženijo. FOTO: Pexels.
Poleg Leona I. je Gregor I. (540–604) edini papež, ki mu je Cerkev prisodila naslov Veliki. Vzrokov za to odlikovanje je več, gotovo pa je, da je papež Gregor Veliki modro in preudarno vodil Cerkev v času, ko je stari vek prehajal v srednjega.
Gregor Veliki je napisal več znamenitih del, ki so se tudi ohranila. Preuredil je liturgijo in preoblikoval liturgično petje, ki se prav po njem imenuje »gregorijanski koral«.
Hkrati pa je imel svoj pogled uprt v vesoljno Cerkev, gojil je prijateljstvo z vsemi patriarhi in povsod odstranjeval ovire. Tako je bil v polnem pomenu ekumensko delujoči papež.
Božji konzul
Zaradi njegove veličine se ga je prijel vzdevek »Božji konzul.« V knjigi Leto svetnikov je razloženo, da se ga je ta vzdevek prijel zato, ker je bil Gregor Veliki »od Boga poslani pomočnik vsemu človeštvu in svetovalec ljudem kot glasnik Božje volje«. Leta 1295 je Gregor Veliki pridobil tudi častni naslov cerkvenega učitelja.
Gregor Veliki je priljubljen tudi na slovenskih tleh. Čeprav mu ni posvečenih prav veliko cerkva, pa o njem govorijo mnoge upodobitve in legende.
Upodobljen je v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki, navadno pa še z golobom nad ramo, ki predstavlja Svetega Duha, ki ga je navdihoval.
Sveti Gregor Veliki. FOTO: Marjan Smrke.
Papež Gregor je umrl 12. marca leta 604, zato so njegov god sprva praznovali takrat. S prenovo koledarja se je njegov god »premaknil« na 3. september, a v ljudskem spominu velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi. Nekoliko ga prehiti le sv. Valentin, čigar god praznujemo že 14. februarja.
Kot zavetnika ga častijo učenjaki in obrtniki, žene se mu priporočajo za rodovitnost, v stiski ga ljudstvo prosi za varstvo pred lakoto in kugo, priporočajo pa se mu tudi glasbeniki in cerkveni pevci.
Dan, ko se ptički ženijo
Kljub spremembam v koledarju svetnikov je ime praznika »Gregorjevo« ostalo in oblikoval se je priljubljen rek: »Na Gregorjevo se ptički ženijo.«
To je čas, ko se prične tudi pomladansko delo na vrtovih in njivah. Začne se oranje, zato na Dolenjskem pravijo, da »o svetem Gregorji ta dolgo njivo orji«, kot je zapisano v knjigi Praznično leto Slovencev.
V marcu se dan že krepko podaljša, zato so nekoč delavcem na Krasu začeli nositi popoldansko malico, saj je sicer od kosila do večerje predolgo. Tam še danes poznajo pregovor, ki pravi: »Sveti Gregor južino prinese.«
FOTO: Tatjana Splichal.
Najbolj znan običaj, ki se je ohranil iz zgodovine in je priljubljen še danes, pa je spuščanje ladjic. Šege in običaji se po različnih slovenskih krajih zelo razlikujejo. V Železnikih je bil tako na primer znan pregovor: »Sveti Gregor luč v vodo vrže.«
Večinoma pa so otroci in odrasli ob tem prazniku izdelali papirnate ali lesene ladjice, vanje postavili svečke, jih prižgali in ladjice spustili po vodi. S tem je simbolno naznanjena prihajajoča pomlad in vse daljši dan.