Depresija, samota, strah | (foto: Pixabay)
Čas epidemije je na žalost prinesel, tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale še duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinja dr. Lilijana Šprah. Dejala je, da kljub temu, da smo se zvezali ničelni toleranci nasilja v družinah temu ni tako.
Raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Šprahova je uvodoma opozorila, da se je v zadnjih mesecih nasilje v družinah povečalo. »Vsaj v prvi fazi epidemije so podatki pri nas kazali, da se je za približno 20 odstotkov po policijskih evidencah in nevladnih organizacij povečalo število prijav. Vendar pa po sprostitvi ukrepov, se pravi poletno in jesensko obdobje se pa tovrstne prijave še povečujejo in jih je več kot običajno, če primerjamo enako obdobje prejšnjega leta.«
Za nasilje tako v družini kot kjerkoli drugje po besedah dr. Šprahove ni opravičila. Dodaja, da pa se pojavlja v različnih oblikah. »Različne oblike nasilja se pogosto med seboj prepletajo. Pri tem je prav, da omenimo, da ne obstajajo samo direktne žrtve nasilja ampak zelo pogosto so tudi posredne žrtve nasilja, predvsem otroci, mladostniki, ki opazujejo nasilje med člani družine. Samo nasilje v družini pa predstavlja zavestno zlorabo moči. Cilj tovrstnega nasilja je običajno ponižanje žrtve, poškodba, razvrednotenje ali njeno podrejanje.«
Pandemija je razkrila številne neenakosti, ki pa so poleg nasilja privedle tudi do večjih psihičnih stisk. Dr. Lilijana Šprah, ki je tudi vodja programa OMRA, to je programa »Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja« je še povedala: »Že v mesecu aprilu je Svetovna zdravstvena germanizacija opozorila, da v bistvu ne živimo samo v covid epidemiji ampak, da se nam paralelno odvija tudi epidemija tesnobe. Namreč na eni strani zaradi doživljanja teh stresnih okoliščin, strahu pred neko nenevarnostjo, ki nam ni bila čisto dobro v začetku poznana, kar se pa lahko odrazi v slabšem počutju posameznika. V tem primeru govorimo o napetosti, nemiru, nespečnosti, pojavljajo se lahko tudi različni vedenjski vzorci, nestrpnosti, neučakanost, izguba upanja, predajanje črnim scenarijem.«
Sogovornica, ki ji v celoti lahko prisluhnete na naši spletni strani še opozarja, da je o stiskah potrebno spregovoriti in biti na njih pozoren.
Alen Salihović