V Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2020 je najti še skoraj ducat podobnih primerov.
FOTO: Roman Starc
Po včerajšnjem (26. 1.) policijskem razkritju petkovega vandalskega dejanja (22. 1.) neznanega storilca, ki je v fresko Marijinega oznanjenja na južnem pročelju ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja vrgel balon s temno barvo in jo poškodoval, so se oglasili tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in tovrstno ravnanje ocenili kot izraz kristjanofobije (protikrščanskega delovanja) in vandalizma. »V SŠK odločno zavračamo vse oblike nestrpnosti in onečaščanja cerkva ter pozivamo pristojne državne ustanove, da raziščejo okoliščine in ustrezno ukrepajo,« so sporočili iz SŠK. Ne gre za osamljen primer kristjanofobije, v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2020 je najti še skoraj ducat podobnih primerov.
Skrunjenje notranjosti in fasad cerkva
Med lanskimi primeri vandalizma Letno poročilo izpostavlja prvomajski vlom in skrunitev cerkve sv. Janeza Krstnika na Janževi gori (v župniji Selnica ob Dravi), v kateri so neznani storilci razmetali in polomili vso notranjo opremo; julijski vlom v cerkev v Velikem Gabru v novomeški škofiji (storilci niso odnesli ničesar); novembrsko oskrunjenje cerkve sv. Helene v Mirni (vandali so fasado pomazali z iztrebki); poškodovanje fasade cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani sredi novembra (grafit »Klerofašisti stran od naših maternic in pravic«); in podoben grafit (»Cerkev in država ven iz naših maternic«) na fasadi stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani sredi decembra.
»Vesel božič, umazane živali«
Ne s kaznivimi dejanji zoper sakralne objekte, nekateri javni obrazi so lani širili kristjanofobijo z jezikom ali »peresom«. Tako je že tik pred božičem leta 2019 tedanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer s citatom iz priljubljenega božičnega filma (»Vesel božič, umazane živali«) širil diskriminacijo proti verujočim in krščanskim praznikom. Pevec Magnifico je na predvečer kulturnega praznika na proslavi, ki jo je v živo prenašala nacionalna televizija, zapel verze, ki na žaljiv in prostaški način stigmatizirajo duhovnike in redovnice, pripisovali pa naj bi jih (zlonamerno) Francetu Prešernu.
Zdravnik internist in poslanec
Zdravnik internist v UKC Ljubljana Rihard Knafelj je med prvim valom epidemije novega koronavirusa na svojem družbenem omrežju delil objavo ateistične skupine, nastrojene proti kristjanom, z zapisom: »Odlična novica! Vaša družina nas je obvestila, da moli k Jezusu za vas. Ventilator bomo zato dali nekomu drugemu, ki nima Jezusa, da bi ga pozdravil.« Poslanec Levice Primož Siter je – ob prižganih kamerah – na seji državnega zbora nosil majico z napisom Bad Religion in prečrtanim križev (gre sicer za logotip ameriške pankrok skupine), s čimer je žalil verska čustva kristjanov.
O nadkoalicijski stranki RKC in prvorazrednih
Neznanci so v začetku maja v središču Ljubljane izobesili več plakatov z žaljivimi napisi zoper Katoliško cerkev v Sloveniji in njene duhovnike. Konec lanskega leta pa je predsednica SAB Alenka Bratušek na družbenih omrežjih pod objavljeno fotografijo vernikov, ki pred cerkvijo v župniji Ljubljana-Šentvid skladno z vladnimi in s škofovskimi navodili prejemajo obhajilo izven sv. maše, zapisala: »Prvorazredni! Za nadkoalicijsko stranko RKC prepovedi ne veljajo!« Iz posnetka je razvidno, da se verniki niso udeleževali obreda, temveč individualne duhovne oskrbe ob upoštevanju vseh priporočil in predpisov.
Kaj pravi varuh človekovih pravic?
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 19. novembra 2019 v odzivu na vandalizem in skrunjenje sakralnih objektov obsodil vsakršno manifestacijo verske nestrpnosti ali sovraštva, skrunjenje verskih objektov pa je po njegovem mnenju oblika napadov na svobodo izražanja veroizpovedi. Tovrstni dogodki, dodaja Svetina, ne povzročajo le materialne škode, temveč širijo sovraštvo in vnašajo nemir med ljudi, mlačnost odzivov nanje pa povzroča nadaljevanje takšne prakse, kar je nesprejemljivo. »Svoboda izražanja je demokratična pridobitev, toda varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin ter pravic drugih. Nujna je etika javne besede,« je poudaril Svetina.