Iztekajoče se leto je leto številnih preizkušenj. Poleg koronavirusa je čutiti tudi uničujoče tresenje tal v hrvaški Petrinji, ki ga občutimo tudi pri nas. Seizmografi pravijo, da po takem potresu obstaja nevarnost vsaj še dobro leto, da pride do novega potresa, in da se šele potem tla bolj umirijo.
Zato vas vabimo, da k molitvam in priporočilom svetnikom dodate tudi prošnjo k sv. Alešu (god 17. julij). Sv. Aleš je namreč priprošnjik proti potresom in nalezljivim boleznim (kugi).
Molimo
Vsemogočni večni Bog, Ti si s svojo besedo ustvaril vse stvarstvo in človeka. Ti si Gospod nebes in zemlje, Ti gospoduješ vsem zemeljskim in nebeškim silam.
Prosimo Te, da po priprošnji sv. Aleša, ki so ga naši predniki izbrali za zavetnika pred potresi in nalezljivimi boleznimi, ohraniš in zaščitiš naše mesto, domovino in ves svet pred potresi in drugimi nesrečami.
Ohrani nas v svoji ljubezni, da bomo tako kot sv. Aleš nesebično pričevali o tvoji ljubezni in slavi. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Sv. Aleš, zavetnik pred potresi – prosi za nas!
Iz življenja sv. Aleša …
Sv. Aleš, asket z brado, najpogosteje upodobljen kot berač pod štengami, je neobičajen svetnik: romar, berač, neznanec, spokornik… O njem so nastale številne legende, ki ga prikazujejo kot neobičajnega svetnika.
Sv. Aleš se je rodil v 4. stoletju v bogati in pobožni družini v Rimu kot sin edinec. Bil je bogat, lep in mlad, ko si je našel zaročenko. A iz ljubezni do Jezusa Kristusa je na sam poročni dan zapustil svojo družino in zaročenko, ter se posvetil romanjem v različna svetovna svetišča.
Tako je na vzhodu prišel do znamenite Edese v Mezopotamiji, kjer je kot berač živel v zatajevanju samega sebe – v postu in molitvi. Ko so ga tamkajšnji ljudje zaradi spokorniškega življenja začeli častiti kot svetnika, se je Aleš po dolgih 17 letih vrnil v Rim.
V Rimu ga ni nihče prepoznal. Tako je 17 let živel kot berač v hiši svojih staršev pod stopnicami, ne da bi se jim dal spoznati. Ko je leta 417 umrl, so vsi cerkveni zvonovi v Rimu začeli zvoniti sami od sebe. Šele tedaj so ga starši prepoznali in ga še enkrat objokovali. Pri njem so našli dokument, v katerem je opisal svoje romarsko in puščavniško življenje. Slovesno je bil pokopan v Rimu v cerkvi na Aventinskem griču, ki je danes njemu posvečena. Danes so v tej baziliki najbolj svečane poroke.
Pripravila: Brigita R. Perše