Korakamo čez polja hrepenenja,
nasproti zmagam svojega življenja,
čez reke solza gradimo mostove,
prekaljeni si nabiramo izkušnje nove.
Sreča, uspeh, ljubezen so odlikovanja na prsih pripeta,
ljubiti in biti ljubljen je pesem naša neizpeta,
ko v jurišu čez ovire zla padamo z obrazom v prah,
z iskrico upanja v srcu premagujemo strah.
V izgubljenih bitkah se usodi smejimo v obraz,
strti na kolenih ne priznamo poraz,
v svoje sanje ne nehamo verjeti,
do zadnjega diha si jih ne pustimo vzeti.
Čas nam v duši rane zaceli,
kadar v objemu tolažbe bomo ihteli,
v spominu na brate , sestre, ki ni jih več z nami,
a še včeraj skupaj smo bili z ramo ob rami.
Mi vemo, da za dežjem sonce posije,
sočutna beseda nam da energije,
vse bo v redu, ta čudežna beseda nam da moči,
vedno se najde sorodna duša, nas življenje uči.
Živi in pusti živeti,
le v to smo pripravljeni verjeti,
za vsak nasmeh, za vsak objem se borimo,
le v svetu spoštovanja ljubezni lahko preživimo.
Napisu Robi Malovrh, ke piše rime zapovrh!! 2. 11 2020