Piše: Maja Vovk
Ste tudi vi utrujeni od stalnega boja glede visenja za računalnikom ali telefonom? Še posebej v teh dneh, ko imajo otroci priročen izgovor, da vendar delajo za šolo. Vi pa ne veste, kdaj in kolikokrat preklopijo na socialna omrežja in video igrice. Radi bi jih naučili pametne uporabe elektronski naprav, a ne veste, kje se lotiti.
Kot vsaka stvar pri vzgoji je tudi uporaba ekranov drugačna pri vsaki družini. Zato tudi na tem področju ni smiselno svojega otroka primerjati s sosedovim, ampak kritično razmisliti, kaj vaš otrok dejansko potrebuje. Če imate več otrok, je tu seveda tudi smiselno razmišljati o vsakem otroku posebej, saj je vsak drugačen.
Morda opazite, da otrok ni sposoben prenesti prekinitve gledanja v ekran in doživi izbruh. Morda ne upošteva meja pri času gledanja. Morda upošteva vajine dogovore glede uporabe, pa vas vseeno skrbi glede njegove varnosti na internetu.
Kako se lotiti?
· Začnite pri sebi. Preden svoj fokus usmerite v otroka, koliko on presedi za ekranom, ovrednotite svojo uporabo telefona in računalnika. Je vaša “Samo minutka” res namenjena branju službenih mejlov ali le želite do konca prebrati zapise na socialnih omrežjih? Je telefon prva stvar, ki jo zjutraj vzamete v roke? Je brskanje po telefonu vaš jutranji ritual opravljanja velike potrebe? Preverite sporočila vsakič, ko vaš telefon pocinglja? Vam je dolgo visenje za ekrani že prišlo v navado? Čutite kakšno krivdo ali sram glede tega?
· Postavite jasne meje. Nič ni narobe, če si otroci pogledajo oddajo ali odigrajo kakšno igrico sem in tja, ne sme pa to postati mašilo za dolgčas. Otroci se morajo tudi dolgočasiti – le tako lahko postanejo kreativni.
· Olajšajte prehod. Namesto, da od otroka zahtevate, da takoj odloži računalnik, telefon ali tablico, se raje z njim pogovorite o tem, kja počne: če igra igrico, kako mu gre in kaj počne; če gleda oddajo, kaj se tam dogaja; in šele nato povejte svoja pričakovanja. Morda ga takrat tudi povabite k kakšni skupni aktivnosti.
· Dovolite vsa čustva. Video igrice so zasnovane tako, da držijo igralca nenehno vpetega, zato je težko končati z igro. Na otroka delujejo hiperstimulativno, zato je prekinitev lahko težavna in glasna. Ostanite mirni in poskusite biti v oporo, namesto, da mu težite, naj se umiri.
· Vaša vloga se spreminja. Če ste pri mlajših otrocih le nadzornik časa uporabe, postanete pri najstnikih učitelji, ki jih vodite skozi varno uporabo interneta. Pomagajte jim razmišljati o posledicah. Naj to ne bodo pridige, ampak pogovori.
· Dobro poslušajte. In poskušajte razumeti otrokovo videnje.
· Problem rešujta skupaj. Ko se otrok počuti slišanega, lahko začneta iskati rešitve. Iščita takšne, ki bodo sprejemljive za oba. Naj vas ne odvrne, če vaša prva rešitev ne bo delovala. Začnita znova.
· Poiščite pomoč. Če je otrok zelo zaskrbljen, jezen ali obseden z uporabo zaslonom ali pa če le ta vplivajo na njegovo samopodobo na nezdrav način, je dobro razmisliti o zunanji pomoči.
Ekrani so del našega življenja. In kot se zdi, bodo imajo in bodo imeli vedno večji vpliv. Ampak tudi vi imate vpliv!