13. nedelja med letom (leto A) – 28. junija 2020
1. berilo
Božji mož je dobrodošel
Berilo iz 2. knjige kraljev (2 Kr 4,8-11.14-16)
Nekega dne je Elizèj potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obèd. Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasí pri nas, svet Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Rekel je svojemu služabniku Gehazíju: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«
Psalm 89
Gospodove milosti bom na veke opeval,
rodu za rodom bom oznanjal njegovo zvestobo.
Rekel sem: »Na veke deliš svojo dobroto,
v nebesih utrjuješ svojo zvestobo.«
Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«
Blagor ljudstvu, ki zna veselo vzklikati,
Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.
Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,
veselili se bodo zaradi tvojega odrešenja.
Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«
Vsa njihova moč dobiva sijaj od tebe,
s svojo dobrohotnostjo dvigaš rog zmagoslavja.
Gospod nas brani in nas váruje,
Izraelov Sveti je opora našemu kralju.
Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«
2. berilo
V krstu umiramo, da bi v Kristusu zaživeli
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 6,3-4.8-11)
Bratje in sestre, ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopíli na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živí, živí Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.
Aleluja
Aleluja. Vi ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, oznanjajte slavna dela tistega, ki vas je poklical iz temè v svojo čudovito luč. Aleluja. Prim. 1 Pt 2,9
Evangelij
Kdor ne sprejme svojega križa, ni vreden Kristusa
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,37-42)
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«
OB EVANGELIJU
Matejev evangelij v tem poglavju pripoveduje, kako je Jezus izbral dvanajstere in jih poslal oznanjat evangelij. »Kdor sprejme vas, mene sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.« (Mt, 10,40)
Njihova imena so navedena drugo za drugim, to je znamenje osebnega odnosa, ki so ga navezali z Učiteljem, saj so hodili z njim od začetka njegovega poslanstva. Spoznali so njegov slog, za katerega je značilna bližina z bolniki, grešniki in tistimi, ki so jih imeli za obsedene, pa tudi bližina z vsemi izločenimi ljudmi, ki so jih imeli za slabe in se jih je treba na daleč ogibati. Šele po teh konkretnih znamenjih ljubezni do svojega ljudstva se Jezus pripravlja na oznanjevanje, da je Božje kraljestvo blizu.
Apostoli so torej poslani v Jezusovem imenu, kot njegovi “poslaniki”, in po njih je treba sprejeti njega.
Velike osebnosti iz Svetega pisma imajo odprto srce za nepričakovanega gosta, čigar obisk ni načrtovan, in pogosto jih zato obišče sam Bog.
Tudi danes – predvsem v kulturah, v katerih je ohranjen močan čut za skupnost – gost velja za svetega, tudi kadar je neznan, in zanj pripravijo najboljše mesto.
Jezus dvanajstere pouči, da morajo na pot bosi in z malo prtljage: z majhno torbo in eno samo suknjo … Sprejmejo naj, da jih imajo za goste, ponižno naj bodo pripravljeni sprejeti pozornosti drugih; zastonj naj skrbijo za uboge in jim bodo blizu in vsem naj podarjajo mir. Kakor Jezus naj bodo potrpežljivi, ko jih ne bodo razumeli in jih bodo preganjali, saj jim bo pomagala Očetova ljubezen.
Tako bo vsak, ki bo imel srečo, da naleti na koga od njih, lahko zares izkusil Božjo nežnost.
Vsi kristjani imajo isto poslanstvo, kakor so ga imeli učenci: da krotko pričujejo – najprej z življenjem, potem pa tudi z besedo – o Božji ljubezni, ki so jo sami srečali, da bi postala nekaj veselega za mnoge, za vse. In ker so doživeli, da jih Bog sprejema, čeprav so krhki, je njihovo prvo pričevanje v tem, da obzirno sprejemajo brata.
V družbi, za katero je pogosto značilno iskanje uspeha in sebične neodvisnosti, so kristjani poklicani, da kažejo lepoto bratstva, v katerem drug drugemu priznavajo potrebe in si prizadevajo za medsebojnost.
Glede evangeljskega sprejemanja je Chiara Lubich zapisala tole: »Jezus je razodetje ljubezni nebeškega Očeta, ki v polnosti sprejema vsakega izmed nas, in ljubezni, ki bi jo prav zaradi te Očetove ljubezni tudi mi morali imeti drug do drugega. […] Torej bomo skušali živeti to besedo življenja predvsem znotraj naših družin, združenj, skupnosti in delovnih skupin, tako da bomo v sebi odstranjevali obsojanje, razlikovanje, predsodke, zamere, nestrpnosti do tega ali onega bližnjega, do česar tako zlahka in tako pogosto prihaja in kar tako ohlaja in ogroža človeške odnose ter kakor rja preprečuje medsebojno ljubezen. […] Sprejemanje drugega, ki je drugačen kot mi, je osnova krščanske ljubezni. To je izhodišče, prvi korak h gradnji civilizacije ljubezni, občestvene kulture, h kateri nas Jezus zlasti danes kliče.«Letizia Magri
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri slovesni nezapovedani praznik prvakov apostolov Petra in Pavla, v torek se spominjamo Prvih mučencev rimske Cerkve, petek je prvi v juliju, goduje Tomaž, apostol, sobota je prav tako prva, goduje Urh (Urlik, Uroš), škof; nedelja je 14. med letom – nedelja Slovencev po svetu, godujeta Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope.
Svete maše bodo vse zvečer ob 20h razen četrtka, ko bo izjemoma že ob 19h. Jutri, na slovesni praznik, bo sv. maša tudi zjutraj ob 8h.
V petek bom dopoldne obiskoval bolnike in ostarele. Pokličite k vsem, ki so oslabeli zaradi starosti ali bolezni. Zvečer ob 19h bo izpostavljeno Najsvetejše za osebno in skupno molitev. Vmes bo priložnost za prejem zakramenta sv. spovedi.
V noči s sobote na nedeljo bo vso noč izpostavljeno Najsvetejše. Na lista na klopi pred tabernakljem se vpišite vsi, ki ste pripravljeni »dežurati« pol ure v imenu cele župnije.
Na Gori (Malenskem vrhu) bo danes teden (v nedeljo, 5. 7.) ob 10h dopoldne zaobljubljena sv. maša za župnijo Stara Oselica.
V nedeljo, danes teden, bo redno mesečno darovanje za cerkev. Že vnaprej Bog povrni!
Bog povrni vsem, ki ste oblikovali sveto mašo za domovino!
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane vljudno vabi na kulturni večer v Šubičevi hiši, ki bo potekal v četrtek, 2. julija, na predvečer obletnice rojstva A. Ušeničnika, ob 19,30. Zbranim bo zasl. prof. dr. Janez Juhant spregovoril o odnosu dveh pomembnih slovenskih mož – Alešu Ušeničniku in Andreju Gosarju. Dogodek bo z glasbenimi točkami dopolnila Kaja Klemenčič.
SVETE MAŠE
PO 29. 6. 8,00: + Vinko Dolenec (p.n. brata Franca z ženo)
20,00: + Petra Debeljak, obl.
TO 30. 6. 20,00: ++ Starši in bratje Rant
SR 1. 7. 20,00: ++ Stanko in p. Damjan Frlan
ČE 2. 7. 19,00: + Ivanka Alič
PE 3. 7. 20,00: V zahvalo
SO 4. 7. 20,00: ++ Andrej in Matej Buh
NE 5. 7. 7,00: Za župljane
10,00: + Katarina Leban, Zejcova