Nadškof Zore v Odmevih o veliki noči v času epidemije: praznovanje bo drugačno, ampak nam ne bo manjkalo obredov in tudi ne vsebine
VIDEO
V ponedeljek, 6. aprila 2020, je bil gost oddaje Odmevi na TV Slovenija 1 ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislav Zore.
V pogovoru je izpostavil pomen obhajanja velikonočnih praznikov v domačem okolju, da bi se preprečilo širjenje epidemije. Vernike je povabil, da: »Vse, ki želijo to veliko noč praznovati kot praznik, največji praznik svoje vere, povabim, da spremljajo obrede preko medijev, preko različnih tehničnih pripomočkov, ki jih danes imamo«. Nato je ponovil poziv, naj ljudje ostanejo doma in spremljajo praznično bogoslužje tako, da:»pripravijo prostor, naj na nek način odidejo od doma, čeprav bodo ostali doma, naj ustvarijo okolje, ki bo nekoliko drugačno, kakor pa je okolje dnevne sobe, da spodbuja k zbranosti in pobožnosti. Potem jih zelo povabim, da pri obredih sodelujejo, ne samo s pasivnim poslušanjem in spremljanjem, ampak z dejavnim sodelovanjem, naj odgovarjajo, naj pojejo, skratka, naj bodo dejavni, kakor so sicer dejavni v cerkvi«. Nadškof Zore je še izpostavil, naj verniki: »v enem od teh dni velikega tedna napravijo nekakšno spokorno bogoslužje v družini. Naj vsak razmisli sam pri sebi, kaj mora koga prositi odpuščanja, za katero dejanje, za katere besede in potem lahko te prošnje za odpuščanje izrečejo med seboj, pomislijo še kaj morajo prositi odpuščanja dragega boga in skupaj zmolijo kesanje in bodo opravili zelo lepo spokorno bogoslužje in na ta način bo ta velika noč šla v globino«.
Ljubljanski nadškof je prepričan, da bo letos zaradi izrednih razmer manj zunanjosti, velika noč bo bolj skromna, bolj stroga, vendar pa bogata z globino.
Na vprašanje, kako praznovati velikonočni ponedeljek, ko tradicionalno potekajo obiski družinskih članov in prijateljev, je nadškof Zore odgovoril, da letos bo »velikonočni ponedeljek še vedno nekoliko spokoren dan, kar pa nikakor ne pomeni, da ga ne bomo doživljali, da ne bomo šli v Emavs. Najprej mora v nas dobiti odmev, veselje velike noči, veselje velikega vstajenja gospoda Jezusa Kristusa, potem pa povabim, da morda kot družina in kot posamezniki razmislimo, koga bi dejansko moralo obiskati. Sedajle ga še ne moremo in verjetno k njemu ne bi šli. Ampak ker imamo priložnost, da se poglobimo, da se vprašamo, kdo morda že dolgo pričakuje naš obisk, kdo že dolgo pričakuje naš klic, pa smo morda nekoliko nanj pozabili, ga morda celo malo zanemarili, letošnji velikonočni ponedeljek je lepa priložnost, da obudimo to vez, da pokličemo ljudi, na katere smo morda pozabili in gremo v »emavs«, ne za to, da bomo sedli za skupno mizo, za bogato obloženo z dobrotami, ampak da bomo podelili med seboj srčno dobroto in veselje nad vstajenjem in nad odrešenostjo«.
