»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)
1. berilo
Bog nikomur ni dovolil grešiti
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 15,15-20)
Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi. Zvestobo ohraniti je stvar tvoje dobre volje. Predte je polóžil ogenj in vodo, roko boš iztegnil, po čemer boš hotel. Pred ljudmi sta življenje in smrt in kar bo komu po volji, mu bo dano. Zakaj velika je Gospodova modrost, Gospod je silen v mogočnosti in vidi vse. Njegove oči zrejo na tiste, ki se ga bojijo, pozna vsako človekovo dejanje. Nikomur ni ukazal, naj bo brezbožen, nikomur ni dovôlil grešiti.
Psalm 119
Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«
Ps 119,1-2.4-5.17-18.33-34
Blagor njim, katerih pot je popolna,
ki hodijo v Gospodovi postavi.
Blagor njim, ki ohranjajo njegova pričevanja,
ki ga z vsem srcem iščejo.
Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«
Ti si razglásil svoje ukaze,
da bi se jih natančno držali.
O da bi bile moje poti trdne
v izpolnjevanju tvojih zakonov!
Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«
Gospod, stôri dobro svojemu služabniku,
žível bom in izpolnjeval tvojo besedo.
Odpri mi oči, da bom gledal
čudovita dela tvoje postave.
Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«
Úči me, Gospod, pota svojih zakonov,
čuval jih bom do konca.
Daj mi razumnost, da bom ohranjal tvojo postavo,
varoval jo bom z vsem srcem.
Odpev: »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.«
2. berilo
Modrost je Bog vnaprej določil za naše poveličanje
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 2,6-10)
Bratje in sestre, modrost oznanjamo med popolnimi. Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi. Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše poveličanje. Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Kajti ko bi jo bili spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi bili križali. Kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.
Aleluja
Aleluja. Slávljen si, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si malim razodel skrivnosti nebeškegakraljestva. Aleluja. Prim. Mt 11,25
Evangelij
Jezus dopolnjuje postavo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,17-37)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, preden se vse ne zgodí. Kdor bo torej kŕšil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu. Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo.
Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče. Kdor pa reče bratu ›tepec‹, zasluži, da pride pred véliki zbor; in kdor mu reče ›norec‹, zasluži, da pride v peklenski ogenj!
Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku, da te vrže v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.
Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.
Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo vse tvoje telo vrženo v pekel. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi vse tvoje telo prišlo v pekel.
Rečeno je bilo: ›Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list.‹ Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če zveza ni bila zakonita, je kriv, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno ožéni, prešuštvuje.
Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: ›Ne prisegaj po krivem; izpolni pa, kar si prisegel Gospodu!‹ Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. Vaš ›da‹ naj bo ›da‹, in vaš ›ne‹ naj bo ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«
Oznanila
Godovi ta teden: jutri Sedem ustanovitelje reda servitov, v petek Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj, v soboto Sedež apostola Petra, nedelja je sedma med letom, za našo župnijo nedelja krstov, goduje Polikarp, škof, mučenec.
Sveta maša jutri bo zjutraj ob 8h, ostale dneve do vključno petka bodo darovane drugje, v soboto zvečer ob 17h.
Otroci imajo ta teden počitnice in jim želimo lep počitniški teden.
Župnik bo ta teden na duhovnih vajah. V primeru previdenja bolnika ali pogreba se vključno do petka obračajte na g. Cirila Isteniča, župnika v Javorjah –
(Tel.: 518 90 60).
V soboto po maši bo izpostavljeno Najsvetejše za osebno in skupno molitev.
V nedeljo bo še zadnjič jutranja sveta maša ob osmi uri. Z marcem bodo sv. maše ponovno ob 7h zjutraj.
V petek ob 20.15 bo imela srečanje mlajša zakonska skupina v učilnici kulturnega doma Poljane. Če bi se še kak zakonski par želel pridružiti, je še prostor.
Prijavnice za letošnji oratorij, ki bo potekal pod geslom “Zaupam, zato si upam”, lahko vzamete na stojalu z verskim tiskom. Oratorij bo potekal od 5. do 10. julija.
Če se pojavi še kakšno vprašanje, pa animatorje lahko pocukate za rokav, napišete mail ali povprašate prek drugih socialnih omrežij.
Krajevna knjižnica Gorenja vas vas vabi na četrtkov večer s knjižnico – na potopisno predavanje Vzhodna in zahodna obala ZDA, ki ga bo imel v mali dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi ob 19hTine Šubic.
V soboto ob 19.00 uri bo imel v Sokolskem domu v Škofji Loki koncert Škofjeloški oktet ob 10letnici prepevanja in ob izidu četrte zgoščenke ‘Škofjeloški oktet po Avsenikovih notah’.
Radio Ognjišče, Slovenska Karitas in Misijonsko središče Slovenije vabijo na pustni ples z dobrim namenom – na PUSTNO SOBOTNO ISKRICO 2020. Na letošnjem
dobrodelnem rajanju maškar bodo nastopili Modrijani in Pedenjped za male in velike. Pustna Sobotna iskrica bo v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani v soboto, 22. februarja, ob 12. uri! Vabljeni! Vstopnine ne bo, darovi za krofe bodo v celoti namenjeni za gradnjo učilnic in ambulante v afriškem
Burundiju, kjer deluje misijonarka s. Vesna Hiti.
SVETE MAŠE
PO 17. 2. 8,00: Za duše v vicah namesto sveč
TO 18. 2. Drugje: + Vinko Dolenec (po n. Emila z družino)
SR 19. 2. Drugje: + Angela Jelovčan
ČE 20. 2. Drugje:++ iz družine Gregorja Ingliča
PE 21. 2. Drugje: + Jožef Benedičič
SO 22. 2. 17,00: + Edi Peternel, 3. obl.
NE 23. 2. 8,00: Za župljane
10,00: + Miro Bonča
PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2020
I. Kristjan je odgovoren državljan
ŠESTA NEDELJA MED LETOM (A), 16. FEBRUARJA 2020
Dragi bratje in sestre!
V evangeliju nam Jezus naroča, naj svojih
dolžnosti ne izpolnjujemo samo na zunaj, ampak
s srcem in prepričanjem. To nas bo vodilo
k vedno večji zavzetosti in požrtvovalnosti. Ker
letos mineva trideset let od prelomnega leta
1990, ko se je v Sloveniji zgodilo več dogodkov
z zelo daljnosežnimi posledicami za naš narod
in nastanek naše države, želimo spregovoriti o
naših krščanskih dolžnostih do naroda in države,
še posebej o naši dolžnosti domoljubja in
odgovornosti za skupno dobro v naši domovini.
Prve svobodne in demokratične volitve, demokratično
izvoljena vlada in plebiscit so bili
odločilni državotvorni dogodki, na katere ne
smemo pozabiti. Že človek kot posameznik
hote ali nehote živi iz tega, kar je doživljal v
preteklosti. Podobno velja tudi za naše skupnosti.
Družina ohranja spomine na rodove, ki so
živeli poprej, enako velja za župnije, kraje in
vasi. Cerkev živi iz zgodovine odrešenja, zato se
vsako leto z različnimi praznovanji spominjamo
enkratnih dogodkov, ki nas še danes zaznamujejo:
Jezusovega rojstva ob božiču, njegove
smrti in vstajenja ob veliki noči in prihoda Svetega
Duha ob binkoštih. Podobno tudi narod
ali država obuja spomine na svoje ustanovne
dogodke.
Tako krepimo svoj »zgodovinski spomin«,
brez katerega ne bi mogli ostati zvesti temu, kar
smo in za kar si bomo prizadevali tudi v prihodnosti.
Pouk zgodovine, ki mora biti nepristranski,
pošten in celovit, je pomembno sredstvo
za vzgojo mladih rodov v njihovi identiteti,
se pravi podobi, ki jo imajo o sebi in na katero
so ponosni. Ko molimo rožni venec, prosimo,
naj nam Jezus »utrdi spomin«. V Svetem pismu
najdemo veliko naročil, naj ohranimo spomin
na vse, kar je Bog storil za nas, in naj živimo iz
hvaležnosti za to. Da pa ne bi ohranjali starih
zamer ali »pogrevali« minulih napak, moramo
spomin očistiti maščevalnosti ali celo sovraštva.
Zato moramo v spominu ohranjati vse, kar je
lepo in dobro, da nam bo tudi v prihodnosti
dajalo poguma in poleta. »Spominjajte se čudovitih
del, ki jih je (Gospod) storil, njegovih
znamenj in sodb njegovih ust« (Ps 105,5). Vsaka
sveta maša je spominsko obhajanje Jezusove
življenjske daritve, s katero izpolnjujemo njegovo
naročilo: »To delajte v moj spomin.« Bog
nas je obdaril s spominom, da bi iz preteklosti
živeli za prihodnost in ohranjali živo zavest,
kdo smo, za kaj vse moramo biti hvaležni Bogu
in katerim zavezam in obljubam moramo ostati
zvesti.
Med lepe spomine na dogodke izpred treh
desetletij spada spomin na našo takratno zavzetost,
družbeno odgovornost in enotnost večine
prebivalcev Slovenije. Lotili smo se skoraj
nemogočih in neverjetnih nalog osamosvojitve
in demokratizacije. Uspešni smo bili, ker smo
v to verjeli in bili enotni. Skoraj nihče ni stal
ob strani, skoraj nihče ni rekel: »Kaj me briga!«
Nihče tudi ni izključeval drugega. Celo Cerkvi
ni takrat nihče očital, da se »vtika v politiko«.
To je dragocena izkušnja, na katero ne bi smeli
pozabiti. Če bi bili danes tako enotni in ne bi nikogar
izključevali, bi po poti sodobnega in demokratičnega
razvoja šli veliko hitreje naprej.
Kakor smo se množično udeležili glasovanja na
plebiscitu za samostojno Slovenijo, bi se morali
enako množično udeleževati vseh poznejših
volitev in referendumov ter odločneje izraziti
voljo bolj prepričljive večine državljanov.
Škofje želimo ob tem poudariti, da smo vsi
skupaj in vsak posamezni državljan odgovorni
za to, kar se dogaja v naši samostojni domovini.
Kljub vsem pomanjkljivostim imamo demokratično
državo, kjer se o prihodnosti odloča
na volitvah. Le udeležba je pogosto nizka, kar
pomeni, da je med nami preveč ljudi, ki rečejo:
»Kaj me briga!« V Svetem pismu beremo o
Kajnu, da je na Božje vprašanje, kje je njegov
brat Abel, odgovoril: »Sem mar jaz varuh svojega
brata?« (1 Mz 4,9). To je, kakor bi rekel: »Kaj
me briga moj brat!« Takšna drža pa ni združljiva
s krščansko zavestjo odgovornosti zase in za
druge.
Ljudje smo odgovorni na treh ravneh.
Najprej smo odgovorni sami zase: za svoje
življenje, zdravje in vsestransko izpopolnjevanje.
Odgovorni smo za delo, ki ga opravljamo,
in za osebno rast v krepostih, vrlinah in ne nazadnje
tudi v veri.
Zatem smo odgovorni za svoje bližnje: starši
za otroke in otroci za ostarele in onemogle starše,
za sorodnike, sosede in prijatelje, za to, da
imamo z drugimi poštene in lepe odnose. Odgovorni
smo za svojo župnijo in za njeno prihodnost,
za krajevno skupnost in ne nazadnje za
podjetje ali ustanovo, v kateri delamo.
Toda to še ni vse. Premalo se zavedamo še
tretje ravni odgovornosti, odgovornosti za celotno
družbo in za razmere v državi, katere državljani
smo. Predvsem smo odgovorni za to,
kdo nam vlada, saj sta od oblasti v največji meri
odvisni sreča in blaginja nas vseh.
Sem sodi tudi odgovornost za naravno okolje,
sredi katerega živimo. Tu se še posebej pokaže,
koliko je kdo odgovoren za prihodnost
nas vseh. Brezbrižno odmetavanje odpadkov,
potratna poraba energije in razmetavanje hrane
so skrb vzbujajoči pojavi naše neodgovornosti
za skupno dobro. Kot kristjani sicer ne pristajamo
na ideologije, ki pravijo, da med človekom
in drugimi živimi bitji ni bistvene razlike.
Ta razlika je, saj smo samo ljudje svobodna in
odgovorna bitja s pravicami in dolžnostmi. A
ravno to naše dostojanstvo nam narekuje odgovoren
odnos do drugih živih bitij in do prihodnjih
rodov, ki imajo pravico, da pridejo živet
na Zemljo, kjer bo lepo živeti.
Nemalokrat se upravičeno pritožujemo nad
slabimi razmerami. Ni pa prav, če rečemo, da
se ne da ničesar narediti, in ostanemo doma, ko
pride trenutek volitev ali drugega glasovanja.
Če bi pred tridesetimi leti tako ravnali, ne bi
izpeljali vsega tistega, na kar smo danes ponosni.
Zato so takratna zavzetost, pripravljenost na
sodelovanje, zaupanje, optimizem in enotnost
za nas dragocen opomin, ki nam pravi, da bi
danes lahko bilo marsikaj bolje, kakor je, če bi
z večjim žarom, dejavnostjo, odgovornostjo in
enotnostjo nadaljevali našo skupno pot v demokratično
Slovenijo. Tedaj bi tudi krščanska
vera in Cerkev ne bili več izključevani. Tudi letošnje
obletnice potrjujejo pravilnost besed, ki
nam jih je na srce položil sv. Janez Pavel II., ko
je mladim v Postojni zaklical: »Korajža velja!«
vaši škofje