Foto: Nebojša Tejić/STA – Urad predsednika republike
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v torek, 28. decembra 2021, ob 11. uri, na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.
Zlati red za zasluge, ki ga prejme kardinal Katoliške cerkve nj. em. dr. Franc Rode za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga; srebrni red za zasluge, ki ga prejme mag. Geza Filo za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji ter srebrni red za zasluge, ki ga prejme mufti dr. Nedžad Grabus za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
Za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga prejme dr. Franc Rode, kardinal Katoliške cerkve, zlati red za zasluge.
Nekdanjega slovenskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Rodeta je papež Benedikt XVI. leta 2006 imenoval za kardinala. Dr. Franc Rode je tako postal prvi kardinal iz Slovenije. V dolgi zgodovini katoliške cerkve na Slovenskem je bil ob tem šele tretji kardinal slovenskega rodu in prvi po več kot sto letih. Njegovo imenovanje je bilo zato tudi priznanje mladi samostojni državi Sloveniji.
Kardinal dr. Franc Rode je ljubljansko nadškofijo in metropolijo vodil v letih od 1997 do 2004, širša slovenska javnost pa ga je poznala že prej, ko je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in urednik revije Znamenje. Sam je ocenil, da ga je prav to delo postavilo v osrčje kulturnega življenja in mu dalo priložnost pobliže spoznati filozofe, umetnike in publiciste, ki »so tista leta kaj šteli v Sloveniji«. Med njimi so bili Edvard Kocbek, Ivan Mrak, Jože Snoj in Alojz Rebula. Razmišljal, predaval in pisal je tedaj predvsem o svobodi: »Kristjani moramo biti vselej na strani svobode, ne samo takrat, ko gre za našo svobodo, ampak za svobodo katerega koli človeka ali človeške skupnosti; tudi drugače mislečih.«
Vedno se je čutil Slovenca, naj ga je pot vodila še tako daleč stran od domovine. Odraščal je v Argentini, študiral v Rimu in Parizu. Svet je bil njegov dom, Franc Rode je postal svetovljan, a oznaka, ki ga najbolje opiše, je, da je postal Slovenec treh kultur in ene domovine. V Slovenijo se je prvikrat za daljši čas vrnil leta 1965, najprej je služboval v Celju in nato v Ljubljani, kjer je bil ravnatelj in pozneje predstojnik lazaristov ter predavatelj na teološki fakulteti. Bil je prvi predavatelj osnovnega bogoslovja, ki je neposredno spregovoril o medverskem dialogu z muslimani: učil je, da je dialog med islamom in krščanstvom mogoč le iz pristnega življenja iz vere in v iskanju skupnih verskih osnov ter civilizacijskih idealov, ne pa v osredotočanju na teološke razlike.
Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je v papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi kot osebni tajnik francoskega kardinala Pouparda pripravil številna mednarodna srečanja s predstavniki institucij neverujočih, zlasti z evropskimi marksisti, in na njih tudi sodeloval. V prelomnih časih velikih sprememb v Evropi je tako konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pozneje pomembno prispeval k dialogu čez železno zaveso ter spodbujal medverski dialog. Čutil je moč trenutka. »Zdaj je čas sprememb. To je redko v zgodovini. Zdaj se da kaj spremeniti,« je pisal leta 1989 v Slovenijo in po besedah filozofa Tineta Hribarja za večjo slovensko samostojnost oziroma osamosvojitev delal vse, kar je mogel. Do imenovanja za ljubljanskega nadškofa je ostal v Vatikanu in deloval kot tajnik Papeškega sveta za kulturo vse od njegove ustanovitve leta 1993.
Kot nadškof si je dr. Rode za škofovsko geslo vzel Trubarjeve besede »stati inu obstati«. Veliko pozornosti je namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo, in ko se je s tega položaja poslovil, sta imela Republika Slovenija in Sveti sedež sklenjen sporazum o pravnih vprašanjih. Spet je odšel v Vatikan, kjer je najprej postal prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nato še član Kongregacije za škofe in leta 2006 kardinal.
Slovenstvo in krščanstvo sta mu bili vedno primarni kategoriji, je ocenil Alojz Rebula in dodal, da je človek v nadškofu Rodetu čutil »skrb za usodo slovenskega naroda«.
Za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga se država Slovenija kardinalu Rodetu zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.
Vir: Urad predsednika republike