»Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.« (Prim. Jn 15,5–9)
Vsako leto kristjani, ki pripadajo različnim cerkvam, posvetijo skupni čas molitvi in Očeta v skladu z Jezusovo željo skupaj prosijo za dar edinosti.
Jezus hoče edinost zato, »da bo svet veroval«: z edinostjo namreč spreminjamo svet, ustvarjamo občestvo, bratstvo in solidarnost. Edinost je v svojem bistvu Božji dar, zato je temeljnega pomena, da zanjo vztrajno in zaupno prosimo Očeta.
Tako izkušnjo ima skupina iz Španije, ki živi besedo življenja. Že nekaj let prav med molitveno osmino za edinost kristjanov čutijo, da so pozvani k molitvi za milost edinosti in h gradnji mostov. Margarita piše: »Navezali smo stik z odgovorno osebo za ekumenizem v škofiji, z duhovniki, s pravoslavnim duhovnikom in z evangeličanskimi pastorji. Zbrali smo se, da bi kot kristjani, ki so enodušni, molili najprej v katoliški župniji, potem v pravoslavni. Vsakokrat se naše cerkve napolnijo z veseljem, ki izvira iz Božje navzočnosti. Bog nam odpira pota do edinosti.«
Za leto 2021 je samostanska skupnost iz Grandchampa kot luč na tej poti predlagala zelo učinkovito in močno geslo iz Janezovega evangelija:
»Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.«
Te besede so nujno vabilo, naj živimo in delujemo za edinost kristjanov v teh posebnih dneh, vse leto in vse življenje. Naše razdeljenosti so huda rana, ki jo mora najprej zaceliti Božje usmiljenje, potem pa prizadevanje, da se spoznavamo, spoštujemo in skupaj pričujemo za evangelij.
S temi besedami nam Jezus pokaže, kateri so nujni koraki, ki jih moramo narediti: predvsem moramo “ostati” v njegovi ljubezni.
Torej moramo krepiti naš osebni odnos z njim, mu izročati naše življenje, verovati v njegovo usmiljenje. Jezus namreč vedno “ostaja” zvesto z nami.
Hkrati nas kliče, naj odločno hodimo za njim, da bo naše življenje dar Očetu, kakor je bilo njegovo. Predlaga nam, naj ga posnemamo in nežno, velikodušno in nesebično prihajamo naproti potrebam vsakega človeka, s katerim delimo manjši ali večji del našega dneva, da bi obrodili “obilo sadu”.
»Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.«
Zelo aktualno zvenijo besede Chiare Lubich, ki jih je izgovorila v Ženevi oktobra 2002, ko so obhajali dan reformacije: »Kolikšna potreba po ljubezni je v svetu! /…/ On /Jezus/ je rekel, da nas bo svet priznal za njegove in bo po nas prepoznal njega po medsebojni ljubezni, po edinosti: “Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.”/…/ Sedanji čas od vsakogar od nas zahteva ljubezen, zahteva edinost, občestvo, solidarnost. In tudi cerkve kliče, naj ponovno vzpostavijo edinost, ki je že dolga stoletja načeta. Prav to je reforma reform, ki jo od nas zahtevajo nebesa; to je prvi in nujni korak naproti vesoljnemu bratstvu z vsemi možmi in ženami sveta. Svet bo namreč veroval, če bomo zedinjeni. To je rekel Jezus: “Da bi bili vsi eno /…/ da bo svet veroval.” Bog to hoče! /…/ Naj nam podeli milost, da – če vsega tega že ne bomo videli uresničenega – to vsaj pripravimo.«Letizia Magri
Dragi prijatelji!
Vstopili smo v leto 2021 in tudi del koledarskih božičnih praznikov je že za nami. Podarili smo in prejeli veliko dobrih želja, zato bi se tokrat rad predvsem zahvalil Bogu za vse česar sem bil deležen, za vse vas in mnoge druge, ki ste in so na različne načine obogatili moje življenje, za ožjo in širšo družino! Hvaležen sem za vse dobro in tudi za tisto, kar bi človeško rekli manj dobro, pogosto pa mi je prineslo dragocena spoznanja.
Preteklo leto je bilo v mnogočem drugačno, kot bi želeli. Z veliko bolečino v srcu in molitvijo smo spremljali in skušali biti opora tistim, ki so izgubili najdražje osebe, pa tistim, ki so doživljali različne druge preizkušnje. Tudi ta virus, ali pa potres, ki smo mu bili nedavno priča, sta dodala svoje in vse to kaže na našo krhkost in minljivost. Za mene je bila v vsem tem luč prav to, kar smo v teh dneh v evangelijih večkrat slišali: ” V začetku je bila Beseda … V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi! In luč sveti v temi…”
(Jn 1,1-5). Otroci te Besede smo, kot je pisano in kot je obljubljeno, tudi njeni dediči (Gal 4,6-7), dediči Besede, ki daje Življenje, ljubezen, mir, upanje…!
Mnogokrat smo si rekli “Srečno Novo leto” in želim si, da ne bi bilo novo le s spremembo številke na koledarju ampak novo v pozitivnih osebnih in družbenih odnosih. Novo v tem, kot pravi Chiara v razlagi besede življenja za december, ki se zaključuje nekako tako: …ko živimo besedo življenja in si med seboj delimo doživetja, bomo iskusili sadove Njegove navzočnosti: veselje, mir, luč in pogum.
To sem doživljal tudi v teh dneh. Čeprav nas maska in distanca na svoj način medsebojno oddaljujeta me to ni oviralo, da besede ne bi mogel živeti in podarjati. Lahko sem to storil z voščilom opogumljanja in upanja, z nasmehom ali poslušanjem, pa tudi z majhnimi dejanji, kot je bilo naporno kidanje snega pri sosedu, ki tega ni mogel. Tudi to ali kaj drugega lahko brez besed pokaže naklonjenost ali ljubezen do bližnjega, kar na koncu vodi k tistemu bratstvu in edinosti, ki jo želimo, v srcu pa rojeva veselje.
Srečno in vse dobro! Ostanite zdravi! Arif