Druga nedelja po Božiču, 3. januarja 2021
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« (Jn 1,1)
1. berilo
Božja Modrost prebiva med izvoljenim ljudstvom
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 24,1-4.8-12)
Modrost poveličuje sama sebe,
sredi svojega ljudstva se hvali.
V občestvu Najvišjega odpira svoja usta,
pred njegovimi trumami se hvali:
»Jaz sem izšla iz ust Najvišjega
in kakor megla prekrila zemljo.
Jaz sem na nebeških višavah postavila svoj šotor,
moj prestol je stal na oblačnem stebru.
Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega,
moj Stvarnik mi je odkazal prostor za šotor.
Rekel je: ›V Jakobu postavi svoj šotor,
v Izraelu prevzęmi svojo dediščino!‹
Pred vekom, od začetka, me je ustvaril
in na veke ne bom nehala biti.
V svetem šotoru sem pred njim opravljala službo,
potem sem se utrdila na gori Síon.
Tako mi je dal, da počivam v ljubljenem mestu,
v Jerúzalemu je moja oblast.
V poveličanem ljudstvu sem se zakoreninila,
v Gospodovem deležu, v njegovi dediščini.«
Psalm 147
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Ps 147,12-15.19-20
Slávi, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, o Síon!
Zakaj utŕdil je zapahe tvojih duri,
blagoslôvil je tvoje sinove v tvoji sredi.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Naklanja mir tvojim mejam,
nasičuje te z najboljšo pšenico.
Svoje oznanilo pošilja na zemljo,
hitro se širi njegova beseda.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Jakobu sporoča svoje besede,
Izraelu svoje zakone in sodbe.
Tako ni storil nobenemu narodu;
njegove postave niso spoznali.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
2. berilo
Vnaprej nas je določil za posinovljenje po Jezusu
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 1,3-6.15-18)
Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslôvil
z vsakršnim duhovnim blagoslovom:
pred stvarjenjem sveta nas je izvôlil v njem,
da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni.
V ljubezni nas je vnaprej določil,
naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinóvljeni otroci.
Takšen je bil blagohôtni sklep njegove volje,
v hvalo veličastva njegove milosti,
s katero nas je obdáril v ljubljenem.
Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih.
Zato se ne neham zahvaljevati za vas
in se vas spominjati v svojih molitvah,
da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva,
dal duha modrosti in razodetja, da ga boste spoznali.
On naj razsvetlí oči vašega srca, da bi vedeli,
v kakšno upanje vas je poklical,
kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih.
Aleluja
Aleluja. Slava tebi, Kristus, oznanjen si bil poganom. Slava tebi, Kristus, svet je vate veroval. Aleluja.
Evangelij
Beseda je meso postala in se naselila med nami
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,1-18)
V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je nastalo po njej
in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.
V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.
In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.
Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči,
da bi po njem vsi sprejeli vero.
Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal,
a svet je ni spoznal.
V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč,
da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime
in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža,
ampak iz Boga.
In Beseda je meso postala in se naselila med nami.
Videli smo njeno veličastvo,
veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin,
polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical:
»To je bil tisti, o katerem sem rekel:
Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj,
ker je bil prej kakor jaz.«
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu,
milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl;
edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju,
on nam je razlóžil.
FOTO: Pexels.
Kako nežna je Beseda
Besede zmorejo dokazati ljubezen tudi v nemogočih okoliščinah.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil. (Jn 1,1–18)
Zaradi besede človek
Zdi se, kakor da nam je danes ostala samo še beseda … Od vsega tako »človeškega«, kar smo imeli nekoč, od razkošja srečanj in dotikov, objemov in poljubov, iger, praznovanj, popotovanj, od vsega nam je ostala samo beseda. »Tako malo,« bomo navrgli, ko tako zelo pogrešamo vse ostalo, tisto tako domače konkretno in otipljivo.
A je ostalo dovolj, povsem dovolj, da smo še vedno to, kar smo. Ker je prav beseda najbolj človeška stvar, kar jih imamo, saj smo ravno po njej nastali, po Besedi, zaradi nje, »Bog je rekel« (1 Mz 1,26) in smo bili, ker smo nastali, kadar je nekdo z nami stopil v odnos.
Po njej smo zdaj morda najbolj podobni Bogu, ki tudi nima drugega kakor besede. Samo z besedami nam pokaže vse, kar človek res potrebuje, da je tu, tudi v temi, tudi ko se ga ne vidi, da nismo sami, da je nekdo pozoren na nas, da mu ni vseeno. To vse zmorejo besede, dokazati ljubezen v nemogočih okoliščinah.
Ampak bodimo pozorni, to je mogoče, kadar so besede rojene iz ljubezni. Tako je beseda lahko tudi srečanje in dotik, je lahko objem in poljub, je lahko veselo praznovanje, varno zavetje, mehko naročje, topla bližina, kadar je beseda kakor Božja beseda, kadar je iskrena in čista, dobrohotna, miroljubna, kadar pride zato, da po njej »nekaj nastane« (Jn 1,3), in ne, da bi nekaj razpadlo in se uničilo, kadar je »v njej življenje« in »luč ljudi« (Jn 1,4), kadar pride, da daje in rase, ne da jemlje in pobija, da osvetljuje in ne zakriva. Kadar ustvarja odnos in ga ne uničuje.
Gentlemanstvo
Vendar so ravno zato, ker danes nimamo več nobene možnosti, s katero bi se jim izmaknili, s katero bi jih nadomeščali, s katero bi popravljali svoje uboge besede, prav te razkrile šokantno resnico, da smo v bistvu grši drug do drugega, kot se nam zdi.
To, kako z njimi opletamo, kako se z njimi obkladamo, zmerjamo in bojujemo, kako pod pretvezo, da je treba vsakemu povedati, kar mu gre, bruhamo vse sorte neumnosti iz sebe, prav to sporoča, da smo povsem izven tega, kar naj bi bili, namreč podobni Bogu-Besedi, ki odrešuje. Z drugo, tujo besedo, nehali smo biti gentlemanski drug do drugega.
Biti gentleman pomeni biti dovolj nežen do drugega, nežen, ne mehkužen, biti nekoliko bolj viteški. Se spomnite vitezov iz davnine? Vitez je nekdo, ki svojo ljubo reši pred zmajem, ki bruha ogenj, predvsem pa pred tistim zmajem, ki bruha iz njega samega.
Obvarovati nekoga pred svojo slabo voljo, svojo grdobijo, čustvi, pred nasiljem, tudi besednim nasiljem, to pomeni biti plemenit. Gentlemanski.
Biti nežen torej pomeni biti dovolj občutljiv, da človeka pred seboj razumemo in mu damo tistega, kar res potrebuje. Da tako naša beseda res postane kakor Božja beseda, ki »je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14). Beseda mora postati Bližina, potem je boljša od tišine.
Marko Rijavec
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek je tretji sveti večer, v sredo slovesni praznik Gospodovega razglašenja ali Sveti trije kralji: Gašper, Melhior (Miha), Boltežar; v četrtek goduje Rajmund Penjafortski, duhovnik; pravoslavni verniki na ta dan praznujejo Božič. Nedelja je praznik Jezusovega krsta.
Svete maše med tednom bodo ob 17,30 z upoštevanjem navodil (do deset posameznikov oziroma družin, razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medsebojna razdalja 1,5 m).
Na praznik Svetih Treh Kraljev, bo sveta maši tudi zjutraj ob 8h.
Nedeljsko sveto mašo spremljajte ob 9h preko spleta ali drugih elektronskih medijev. Po prenosu svete maše ste povabljeni k prejemu obhajila v cerkvi. Na razpolago bom od 9,45 do 11h. V cerkvi je lahko navzočih 10 ljudi hkrati, zvrstite se na 5 minut. Držimo se Navodil slovenskih škofov! Upoštevajte varnostjo razdaljo 1,5 metra tako v cerkvi kakor pred cerkvijo!
Božično novoletne čestitke so nam letos poslali Občina Gorenja vas – Poljane – Občinska uprava in župan Milan Čadež, KS Poljane, KS Log, Učenci, otroci in zaposleni na OŠ Poljane in v Vrtcu Agata, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Vrtec pri Sv. Ani – Žiri, PGD Poljane, Krajevna organizacija RK Poljane, Lovska družina Poljane, Smučarski klub Poljane, Podjetje Polycom z darilom, Vrtnarstvo Stanonik Topos Hotavlje, Marmor Hotavlje , Škofjeloški bratje kapucini, Vrh društva ŠmaR, kolektiv podjetja Megales, Strahinj, br. Matej Štravs, JFM, Drenov grič, Ekipa Rastroj, dela na višini, ter nekaj posameznikov in nekaj družin. Vsem Bog povrni!
SVETE MAŠE
PO 4. 1. 17,30: Za blagoslov in Božje varstvo v novem letu
TO 5. 1. 17,30: + Janez Jelovčan
SR 6. 1. 8,00: Po namenu v zahvalo za zdravje
17,30: + Janez Krmelj
ČE 7. 1. 17,30: + Gregor Peternel, 30. dan
PE 8. 1. 17,30: ++ iz družine Mrak, Smoldno
SO 9. 1. 17,30: + Slavko Šink, 2. obl.
NE 10. 1. 9,00: + Frančiška Jelovčan, Mlačanova, obl.
: Za župljane
Verska statistika župnije Poljane za leto 2020
KRSTI
Vseh je bilo 20 /leto prej 41/: 18 otrok in dve odrasli osebi. Krščenih je bilo 9 deklic in 11 dečkov; 14 otrok iz cerkvenega zakona, dva iz civilnega zakona, 4 iz neurejenega zakona; starši, ki že živijo skupaj in ni zunanjih ovir za sklenitev zakona, so obljubili, da bodo uredili zakon pred Bogom in Cerkvijo, da bodo potem otroci pozakonjeni. Eden je bil z dovoljenjem lastnega župnika krščen tukaj od drugod. 18 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja.
POROKE
V župniji se je poročilo 10 parov /leto prej 16/. Sedem parov se je prišlo poročit k nam od drugod. Zaročenci so pred poroko obiskovali tečaj priprave na zakon.
Še statistika zakonskih jubilantov 2020: v župniji je bilo 71 parov jubilantov. Dva para, vztrajata že 60 let, 7 parov 55 let, pozlatilo se je 8 parov (50 let), 6 parov praznuje 45 let in 3 pari 40 let zakona; 6 parov je poročenih 35 let, 4 pari 30 let, 4 parom so se skupna leta že posrebrila (25 let), 3 pari so poročeni dve desetletji, 9 parov poldrugo desetletje,
10 parov obhaja desetletnico, 9 parov pa pet skupnih let.
POGREBI
Po mrliški knjigi je bilo v župniji 16 cerkvenih pogrebov /leto prej prav tako 16/; 15 tukaj pokopanih je bilo naših župljanov, eden iz sosednje župnije. Umrlo je 9 žensk (najstarejša je imela 91let, najmlajša 76 let, povprečna starost 85 let); umrlo je 7 moških (najstarejši je imel 88, najmlajši 55 let, povprečna starost 76 let). Povprečna starost moških in žensk 80 let in pol /leto prej 72 let in pol/.
Žarnih pokopov je bilo 12, štirje klasični.
Previdenih jih je bilo 9, kar pomeni, da jih je v času bolezni ali starosti obiskal duhovnik, jim podelil odvezo, obhajilo in zakrament sv. maziljenja, ker so domači doma ali v bolnici poklicali duhovnika; eden je umrl nagle smrti, a je prejemal zakramente in obiskoval sveto mašo. Neprevidenih (da domači kljub starosti ali bolezni niso poskrbeli za obisk duhovnika v bolnici ali na domu) je bilo žal pet. Pokličite k bolniku ali ostarelemu pravočasno; če je poslan v bolnico, poskrbite za duhovnikov obisk tam.
Pokojnega ne gremo »solit«, ampak kropit; eno noč naj leži v vežici ali na domu, da bližnji in znanci pridejo izreč sožalje in se zberejo k molitvi; sedaj, v korona krizi, je pogreb zelo blizu času, ko pokojnega pripeljejo v krsti ali njegov pepel v žari; Pogreb, v katerega je neposredno vključena maša, zaradi epidemije trenutno ni možen.
Pri pogrebih se razodeva srčna kultura posameznih šoferjev, pa tudi ljudi, ki gredo v sprevodu. Zaradi spoštovanja do žalujočih domačih spremljajmo pokojnega v molitvi ali v tišini. Pohvala šoferjem, ki so spoštljivi in ustavijo ali upočasnijo vožnjo. Po prometnih predpisih se strnjenega sprevoda ne sme prehiteti.
NEDELJNIKI
Zaradi epidemije in posledično omejevanja druženja v cerkvi nismo beležili spomladanske in jesenske udeležbe pri nedeljskih mašah.
BIRMANCI
Zakrament sv. birme je prejelo 31 naših devetošolcev (17 deklet in 14 fantov) ter dve odrasli osebi.
PRVOOBHAJANCI
Vseh je bilo 32 (16 deklic, 16 dečkov);
Obhajil je bilo v fari razdeljenih 11.000.
Dogajanje v župniji Poljane leta 2020
Prestopno leto, ki se je izteklo, bodo brez dvoma zaznamovale besede korona virus, covid 19… Začelo se je spomladi in do včeraj (31.12.2020) se je kosa smrti ustavila pri številki 2661 mrtvih. Kdo bi si mislil, da se bo kdaj zgodilo kaj takega? In to nam, ki imamo vse sprogramirano, predvideno, na tone antibiotikov. Pa se je! Očem nevidna stvar (morda bolje stvor) se je kar naenkrat z nepredvidljivo hitrostjo vtihotapila v celice telesa in počasi tudi duha.
»Mi pa smo upali…« Nedokončan človeški stavek, ko zmanjkuje pogleda za naprej, ko ne moremo olajšati pritiska stvari, dogodkov in izkušenj, ki nam niso všeč. Ne gre samo za napad virusa na naš imunski sistem. Napadena je naša brezskrbnost, domačnost, pristnost. Presneto moraš pogledati, da na cesti ne zgrešiš znanca, ker sta pač oba zamaskirana…
Osrednji dogodek, ki smo ga pripravljali, je bila vsekakor petdesetletnica, zlati jubilej posvetitve farne cerkve. Zaradi omejitev zbiranja s strani oblasti so odpadli glasbeni večeri pri Sv. Volbenku, ki so bili mišljeni kot uvod v praznovanje. Prifarski muzikantje, Dragonarji Generala Maistra in Loški oktet s Poljanskimi orgličarji tako čakajo svoj trenutek, saj lepe stvari nikoli ne zastarajo.
Načrtovano zunanje praznovanje po maši za vse udeležence je žal odpadlo. Sklepno dejanje, ki smo ga uresničili tik pred Božičem, je bilo pritrditev marmorne plošče pri glavnem vhodu v preddverju cerkve v spomin na zaslužnega graditelja cerkve, srčnega dušnega pastirja in velikega ljubitelja zvonov, dolgoletnega župnika g. Mira Bonča.
Velika noč je bila letos žal na daljavo. Cerkev je ostala zaprta, blagoslov jedil sem delil preko spletne strani, prav tako obhajal slovesno praznično mašo. Seveda brez tradicionalne procesije. Maj prav tako ni bil tak kakor je običajno. Šmarnic in otroškega živžava v cerkvi in okrog nje ni bilo. Ker je bilo število obiskovalcev svete maše omejeno, smo prvo sveto obhajilo prestavili na jesen in ga praznovali dvajsetega septembra. Birma, ki je bila programirana za 27. april je takrat odpadla. V dogovoru z birmovalcem, g. nadškofom, je bil postavljen rezervni datum na nedeljo, 18. oktobra. Drugi val epidemije je prestavil tudi ta datum. Zaradi bližajočih se strožjih ukrepov in zmanjšanja udeležencev pri obredih v cerkvi je 15. oktobra ob 11,15 prišel z Nadškofije telefonski ukaz, da še isti dan v imenu birmovalca podelim zakrament sv. birme letošnjim kandidatom, tokrat že srednješolcem. Vsa čast staršem, birmancem, pevskemu zboru, vse udeleženem pri izvedbi slovesnosti, kako so strumno in s srcem izpeljali praznik sv. birme. Kljub vsej »naglici« je bil Božji trenutek za nas vse.
Od materialnih ali na zunaj vidnih stvari naj omenim obnovo notranjščine podružnične cerkve Marije Vnebovzete na Gori (Malenskem vrhu). Tla so osušena, nov je tlak, na novo so v višini slabih treh metrov ometane stene s sušilnim ometom. Pred beljenjem smo na novo napeljali elektriko v cerkvi in poskrbeli za sodobno osvetlitev. Bog povrni zagnanim prostovoljcem za sodelovanje in požrtvovalnim ženam, ki so cerkev očistile pred prazničnim shodom na Veliko mašo.
Načrti za naprej:
Krojil nam jih bo korona virus in prostovoljni darovi vas župljanov. Ofrov ni, kar pride, so vaši darovi preko banke. Že dve leti se pripravljamo na ureditev zakristije. Bomo videli, kako bo.
V oktobru in novembru smo urejali prostore pod cerkvijo. Račun še čaka.
Zaradi epidemije ima župnijska blagajna 15.000 Eur manj prihodkov.
Še posebej sem hvaležen javnim in tihim darovalcem, ki ob smrti domačih ali sorodnikov darujete namesto minljivega cvetja za »venec, ki ne ovene«. V minulem letu ste tako darovali 1.500 EUR. Res Bog povrni!
Predvideni dogodki letos:
Praznik svete birme za osem deklet in štirinajst fantov bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10h. Birmoval bo nadškof dr. Anton Stres.
Praznik prvega svetega obhajila za 27 tretješolcev načrtujemo za zadnjo nedeljo v maju (30. maja) ob 10. uri.
»Sejm« – obletnico posvetitve cerkve bomo obhajali v nedeljo, 13. junija ob 10h.
ZAHVALA
Zahvalil bi se vsem, ki prostovoljno kaj naredite za župnijo. Marsikaj se nam zdi samo po sebi umevno in se čudimo, če ni: da je cerkev odprta, da so luči prižgane, da je vse pripravljeno za mašo, cerkev pometena in pospravljena, da so sveže rože, slovesno pritrkavanje za praznike, ogreta ali prezračena cerkev, svečano petje, poletni oratorij, pogostitev po maši… Župnija deluje na prostovoljstvu in brez številnih posameznikov, ki se trudite »za bohlonej«, župnija ne bi »funkcionirala« (delovala).
Bog povrni za vse, kar darujete za cerkev: če bi vaše prispevke razdelil po mesečnih nabirkah pride povprečno tri evre na posameznega obiskovalca nedeljske maše (to pomeni, da nekateri pri ‘ofru’ mesečno prispevate evro za vzdrževanje župnije, nekateri še manj, nekateri pa veliko več). Bog povrni, kar darujete osebno pri pogrebih po namenu vaših pokojnih namesto cvetja za farno cerkev ali za podružnice. Hvala za vse, kar podarite meni osebno ali pri naročilu maš ali ob krstih. Kot penzionist s 400 Eur pokojnine sem spomladi prejel »korona dodatek« 300 Eur. Nadomestek 700 Eur kot verskemu uslužbencu mi ne pripada, ker sem na seznamu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vse, kar darujete ob krstih gre za duhovnikovo preživljanje. Hvala za vse, kar prinesete v naravi: za koline, meso, med… in oddate pod Bregom. Hvala za povabila na nedeljska kosila, ko je konkretna možnost za srečanje, pogovor… Na tak način širite krog mojih obiskov, da ne ostajam zaprt med štiri stene in tako ne izgubljam stika s stvarnim življenjem…
Bog povrni za vse!