Katoliško občestvo se v molitvi in pri sveti evharistiji spominja svojih članov, posebej pa moli in daruje svete maše za pokojne brate in sestre. Navada vključuje objavo imena pokojnika, za katerega bo maša darovana, saj predstavlja vabilo skupnosti, da se ga spominja v molitvi ter se zbira ob evharističnem oltarju.
Izjemoma se pokojnikovega imena v župnijskih oznanilih (tiskanih ali digitalnih ter na oglasni deski) ne objavi samo, če ožji sorodniki pokojnega to izrecno zaprosijo, ko oddajo mašni namen. Čeprav duhovnik ne objavi imena pokojnika, mora v skladu s kan. 955, § 3–4 Zakonika cerkvenega prava redno zapisovati mašne namene, ki jih je sprejel.
Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, ki se je pričela uporabljati 25. maja 2018, v uvodni določbi 27 izrecno določa, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Trenutno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo (ZVOP-1)) varstvo osebnih podatkov umrlih splošno ureja v 23. členu. Urad informacijskega pooblaščenca v večini svojih mnenj pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v skladu ZVOP-1 dopustna, kadar za to obstaja ustrezna pravna podlaga v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika (prim. 8. člen ZVOP-1). Privolitev posameznika se pravno domneva z dejstvom, da je oseba bila krščena in je tako bila del katoliškega občestva. Namen javne objave svetih maš za pokojne osebe je v uresničevanju pravice do pietete posameznika in njegove verske svobode.
Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK