sv. Jurija, mučenca, na Volči

Kraj Volča se prvič omenja že zelo zgodaj, leta 1291.1 Cerkev se kot podružnica župnije

Poljane prvič omenja leta 1501.2 Postavitev cerkve je narekoval teren, pomol nad vasjo Volča tako da cerkev ni klasično postavljena vzhod-prezbiterij in zahod- vhod, saj ima prezbiterij, dolg 5,6 m, širok 5 m, visok 5 m, na jugu in zvonik (vhod) na severu. Cerkvena ladja je dolga 10 m, široka 6,6 m in visoka 5,6 m, kor sega v ladjo 2,5 m. Prezbiterij so zgradili v začetku 16. stoletja, natančneje leta 1519. Ladja je bila sredi 19. stoletja poznobaročno obokana in podaljšana, sočasna sta tudi zvonik in zakristija (v gradbenem materialu, pilastrih, stopnišču na kor, nadzidavi cerkvene ladje in oboku je že uporabljena ročno izdelana opeka). Prezbiterij je bil v 16. stoletju preobokan z rebrastim mrežastim obokom. Na sklepnikih so tri rože, sv. Lucija, sv. Jurij in ščitnika. Konzolna nosilca za oltarjem sta figuralna: na vzhodni strani je upodobljen moški z brado in ščitom, na zahodni pa moški z razvitim zvitkom. Stene ladje in prezbiterija s šilastimi gotskimi okni so na zunanjščini pod napuščem poslikane sprepletenim krogovičjem, na zahodni fasadi prezbiterija je slabo ohranjena freska sv. Krištofa. Na stenah prezbiterija sta se v notranjščini ohranili freski iz časa zidave prezbiterija (okrog leta 1519): na vzhodni steni Križanje z Marijo in Janezom ter obema razbojnikoma, ki sta privezana kar na okleščeni drevesni debli. Pri levem razbojniku sedi ob glavi na veji krokar, ki baje označuje satana, ki z odprtim kljunom grabi otroka, ki naj bi bil duša razbojnika. 3 Na zahodni steni pa je Jurijev boj z zmajem. Poslikavo zgoraj zakriva kasneje prezidani mrežasti obok, spodnji del fasade sv. Jurija in del freske sv. Krištofa na zunanjščini pa je uničil preboj za kvadratno okno, verjetno narejen med gradbenimi deli v 16. stoletju. Slogovne karakteristike poslikave kažejo na poljudno pojmovanje prehajanja iz gotske tradicije v renesanso, postavljamo jo v bližino tako imenovanega hrvaškega kroga Tomaža iz Senja. 4

Vhod v cerkev je skozi z vseh strani odprto lopo zvonika. Na zahodni steni zvonika je vzidan gotski figuralni sklepnik moškega, verjetno iz prvotnega oboka prezbiterija. Notranjost cerkve krasijo trije zlati oltarji, veliki oltar sv. Jurija je iz leta 1642, levi oltar Žalostne Matere Božje je iz leta 1652, desni je posvečen sv. Martinu.

Veliki oltar je posvečen sv. Juriju in ga je leta 1642dal narediti župnik Andrej Jereb.5  Z menzo je visok 4,5 m. oltar je mogoče slogovno pripisati isti delavnici, ki je izdelala tudi oltarje pri cerkvah: v nekdanji cerkvi v Dražgošah, pri sv. Urbanu nad Zgornjo Dobravo, na Suhi pri Škofji Loki in v Valterskem Vrhu. Oltar je tridelen. V glavnem delu je oltar deljen v tri niše s štirimi stebri, ki imajo v nogi angelske glave. V osrednji večji niši je kip sv. Jurija v boju z zmajem, visok 90 cm. V deljenih trikotnikih nad osrednjo nišo sta ob goslaču na sredini upodobljena ležeča plesalca. Ob stenah v stranskih manjših nišah sta kipa sv. Andreja s križem in Marije z Detetom, visoka 100 cm, nad nišama pa angelski glavi. Stranski krili sta bogato okrašeni. V atiki v niši je kip sv. Florjana z golido in gorečo hišo pri nogah, visok 80 cm, ob straneh niše sta še krili. Na pristreških stojita kipa sv. Petra in Pavla, visoka 50 cm. Vrh oltarja zaključuje vstali Zveličar, visok 60 cm. Po vsem oltarju je nameščeno dvajset angelskih glavic. Oltarno menzo zakriva lesen poslikan antependij s sliko, ki prikazuje sv. Jurija na konju v boju z zmajem.

Za oltarjem je zapisano: levo Andrea Codella 1679, desno gios Pietro Codella 1658 in kdo ga je prenovil (I.Demšar) iz Poljan in letnica prenove v letu 1883.

Stranska oltarja na Volči sta dvojčka,le z malenkostnimi variirata v detajlih6 in ju je dal narediti Jurij Mayerhoffer leta 1660. Oltarja sta visoka 3,5 m.

Levi oltar Žalostne Matere Božje je iz leta 1660 (datiran desno spodaj na strani). V osrednji niši, ki je obrobljena z renesančnim krogovičjem, je kip Sočutne, visok 100 cm. Ob straneh niše sta stebra z bogatim profilom in stranskima kriloma. Ob straneh pod kriloma sta angela s svečniki, visoka 45 cm. Zgoraj med pristreškoma s kriloma je kip sv. Lucije, visok 45 cm. Antependij je barvan, marmorirana polihromacija, v sredi medaljon, v katerem je upodobljena sv. Lucija.

Desni oltar je posvečen sv. Miklavžu. V osrednji niši, ki jo obroblja renesančno krogovičje, je kip sv. Miklavža, visok 100 cm. Ob straneh niše sta stebra z bogatim profilom in stranskima kriloma. Ob straneh pod kriloma sta angela s svečniki, visoka 45 cm. Zgoraj med pristreškoma s kriloma je kip sv. Apolonije, visok 45 cm. Antependij je lesen in barvan.

V cerkvi je še lesena prižnica, zahodno ob glavnem oltarju stoji kamnit nabiralnik za darove, datiran z letnico 1883, in križev pot, ki je delo Štefana Šubica iz leta 1873, podpisan in datiran na 14. postaji.

 

  1. Höfler J., Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na slovenskem, pražupnija Stara loka, str. 362.
  2. Blaznik P., Škofja loka in Loško gospostvo, 1973, str. 104.
  3. Tavčar M., Podružnica Volča, tipkopis.
  4. Höfler J., Srednjeveške freske v Sloveniji – Gorenjska, str. 183.
  5. Železnik M., Zlati oltarji na Loškem ozemlju (prva polovica 17. stoletja), str. 202.
  6. Železnik M., Zlati oltarji na Loškem ozemlju od 1650 do 1670, str. 133 – 134.

 

Literatura

  • Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo, Škofja loka 1973.
  • Bernarda Jesenko Filipič, terenski zapiski, rokopis 30. Avgusta 1999.
  • Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem, Pražupnija Stara Loka, Acta Ecclesiastica Slovenica 20, Ljubljana 1998.
  • Janez Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji – Gorenjska,Ljubljana 1996.
  • Marjan Železnik, Zlati oltarji na Loškem ozemlju (prva polovica 17. stoletja),Loški razgledi, št.19, 1972.
  • Matej Tavčar, Podružnica Volča, 14. aprila 1955, Arhiv Župnije Poljane nad Škofjo Loko, tipkopis.

 

Bernarda Jesenko Filipič

Žegnanje je drugo nedeljo v septembru.