1. BERILO
Abraham vztrajno prosi za grešno Sodomo
Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 18,20-32)
Tiste dni je Gospod rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govorí vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Zvedeti hočem.« Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred Gospodom.
Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? Mogoče je v mestu petdeset pravičnih ljudi. Ali boš tudi té pokončal in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Naj ti ne pride na misel, da bi ti stóril kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Naj ti ne pride na misel! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« Gospod je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.«
Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovôlil govoriti z Gospodom. Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.« Pa je spet spregovóril in mu rekel: »Mogoče se jih tam najde štirideset.« Odgovóril je: »Ne bom stóril tega zaradi teh štiridesetih.« Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezí, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom stóril tega, če jih najdem trideset.« Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih.« Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim še tokrat: Mogoče se jih tam najde deset.« Odgovóril je: »Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.«
PSALM 138
Odpev: »Gospod, na dan, ko sem klical, si me uslišal.«
Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,
vpričo angelov ti prepevam.
Padam na kolena v tvojem svetem templju
in se zahvaljujem tvojemu imenu.
Odpev: »Gospod, na dan, ko sem klical, si me uslišal.«
Zaradi tvoje dobrote in tvoje zvestobe te hvalim,
nadvse si poveličal svoje ime in svojo obljubo.
Na dan, ko sem klical, si me uslišal,
povečal si moč v moji duši.
Odpev: »Gospod, na dan, ko sem klical, si me uslišal.«
Gospod, ti si vzvišen, a vidiš nizkega,
ošabnega pa prepoznaš že od daleč.
Če hodim sredi stiske,
me ohranjaš pri življenju.
Odpev: »Gospod, na dan, ko sem klical, si me uslišal.«
Zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.
Gospod, ti dokončaj moje delo.
Tvoja dobrota traja na veke,
dela svojih rok ne zapústi.
Odpev: »Gospod, na dan, ko sem klical, si me uslišal.«
2. BERILO
Kristus nam je dal novo življenje
Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 2,12-14)
Bratje in sestre, s krstom ste bili pokopani skupaj s Kristusom, v njem ste bili tudi obujęni po veri v delovanje Boga, ki ga je obúdil od mrtvih. Skupaj z njim je ožívil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi grehov in zaradi neobrezanosti svojega telesa. Odpústil nam je vse grehe in izbrisal zadólžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.
EVANGELIJ
Aleluja
Aleluja. Prejeli ste duha posinovljenja, v katerem kličemo: “Aba, Oče!” Aleluja.
Jezus obljublja uslišanje vztrajne molitve
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-13)
Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!«
In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovóril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vstal zaradi njegove nadležnosti in mu dal, kolikor potrebuje.
Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.
Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
Očenaš – besede iz Božjega slovarja
Kristjani so od nekdaj skušali izraziti z besedami, kaj je glavna vsebina vere. Jezus v evangeliju to pokaže z molitvijo in ne z dogmo, z neko definicijo ali formulo. Učenci so ga prosili, da jih nauči, kaj pomeni moliti. Ne gre za to, da bi prosili za stvari, da bi nekaj dobili, ampak zato, da bi bili preobraženi, spremenjeni. Moliti pomeni znova se povezati z Bogom, kakor približamo usta pipi, ko smo žejni; pomeni odpreti kanale, po katerih lahko »pritečejo« nebesa; pomeni klicati Boga za očeta, očka, ki je zaljubljen v svoje otroke; pomeni klicati bližino Boga, ki nas zna objeti, in z njim skrbeti za tistih nekaj nujno potrebnih stvari, da bi živeli z drugimi kot z brati in pri tem pozabiti na besedi “jaz in moj”, ker je to zunaj Božjega besednjaka, zunaj Očenaša, kjer nikoli ne rečemo “jaz”, nikoli “moj”, vedno samo Ti, tvoj in naš. Besede, ki so tam kakor razširjene roke: tvoje Ime, naš kruh, Ti daj, Ti odpusti.
Prvo, za kar se je potrebno prizadevati je, da bo Božje ime posvečeno. V bibličnem jeziku ime vsebuje celotno osebo: kot bi pri Bogu prosili Boga, prosili, naj nam Bog podari Boga. In ime Boga je ljubezen: naj bo ljubezen nekaj svetega na zemlji, s strani vseh. Če je kaj svetega in večnega v nas, je to zmožnost, da ljubimo in da smo ljubljeni.
Pridi tvoje Kraljestvo, naj se rodi nova zemlja, kakor Bog sanja o njej, nova arhitektura, nova zgradba sveta in človeških odnosov.
Daj nam naš vsakdanji kruh. Oče Naš mi brani, da bi prosil samo zase: »kruh, ki je napravljen zame, je materialna zadeva, kruh za mojega brata je duhovna zadeva« (N. Berdjajev). Daj nam vsem, kar nam daje življenje, kruh in ljubezen, oboje je nujno potrebno, daj nam to za danes in za jutri.
In odpusti naše dolge, odstrani vse, kar postara srce in ga obteži; daj moči, da odpremo jadra in zaplovemo ob sleherni zori v smeri nedotaknjenih krajev. Osvobodi prihodnost.
In mi, ki vemo, kako odpuščanje okrepi življenje, ga bomo podarjali svojim bratom in sebi, da se vrnemo lahkotni in bomo znova gradili mir.
Ne vpelji nas v skušnjavo. Ne prosimo , da bili izvzeti iz preizkušnje, ampak da nas Bog ne pusti, da se sami borimo z zlom. Da nas povleče iz nezaupanja in iz strahu; da nas iz vsake rane ali padca dvigne On, dobri Samarijan naših življenj.
Ne gre, da bi samo zdrdrali Oče Naš, vsak dan ga je treba ponovno izgovarjati na kolenih življenja: ko te poboža radost, ko te opraska trnje, v lakoti bratov. Treba je imeti veliko lakoto po življenju, da bi dobro molili. Lakoto po Bogu, ker v molitvi ne dosežemo stvari, dosežemo samega Boga. Boga, ki ne gospoduje, ampak stopi v moj svet, ki svoj dih preplete z mojim, svoje solze pomeša z mojimi, ki prosi samo, da mu dovolim, da mi je prijatelj. Nisem si mogel zamisliti boljše dogodivščine.
Ermes Ronchi
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Jakob Starejši, apostol, v torek Joahim in Ana, starši Device Marije, v sredo Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda, v petek Marta, Lazarjeva sestra, v soboto Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj, nedelja je 18. med letom, »sejm« pri Sv. Križu, goduje Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov.
Danes takoj po maši bo zunaj na parkirišču blagoslov avtomobilov. Šoferji se postavite zraven svojega avtomobila. Namen blagoslova je, da prosimo za srečno vožnjo in da v zahvalo za varno prevožene kilometre namenimo svoj dar za misijonska vozila. »Z veseljem darujmo, življenja rešujmo«. Pri blagoslovu boste prejeli nalepko in molitveni kartonček. Naj vas to spodbuja k molitvi in odgovorni vožnji. Hvala za vsak vaš dar.
Svete maše ta teden bodo vse darovane zvečer ob 20h razen četrtka, ko bo sv. maša zjutraj ob 7h in sobote, ko bosta dve poročni.
V petek po maši vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
V torek, na god sv. Ane, škofjeloški kapucini vabijo k shodu v čast sv. Ani, ki je zavetnica njihove cerkve v Loki. Ob 8. uri bo maševal in pridigal br. Jožko Smukavec za 15 let duhovništva. Ob 11. uri bo maševal biseromašnik br. Bernard. Popoldne ob 18. uri bo tradicionalno somaševanje bratov kapucinov, sv. mašo bo vodil letošnji novomašnik Tadej Pagon in podelil tudi novomašni blagoslov. Slovesnost svete maše bodo sklenili s petimi litanijami Matere Božje. Po končani slovesnosti bo pogostitev na samostanskem vrtu. Ves dan bo tudi priložnost za spoved. Iskreno vabljeni k sv. Ani, zavetnici in priprošnjici vseh mater!
Praznovanje godu svete Ane bo tudi na Ledinici (župnija Žiri). Ob 9h dopoldan bo sveto mašo vodil g. Gabrijel Kavčič, ob 17h pa novomašnik g. Janez Pavel Šuštar.
Prihodnjo nedeljo bo sv. maša ob 7. uri v farni cerkvi, ob 10. uri »sejm« pri Sv. Križu.
Po namenu + Marjana Jelovčana so darovali pogrebci 150 EUR za cerkev na Bukovem vrhu. Bog povrni!
Po oratoriju je ostalo v prostoru pod cerkvijo kar nekaj oblačil, brisač in kakšna torba od otrok, ki so bili na oratoriju. Pridite iskat, da bomo lahko prostore pospravili.
Z nadškofovim dekretom sem imenovan za župnika župnije Ljubljana – Podutik. Službo nastopim v ponedeljek, 1. avgusta.
SVETE MAŠE
PO 25. 7. 20,00: + Ana Kržišnik
TO 26. 7. 20,00: + Franc Cankar, obl.
SR 27. 7. 20,00: ++ Irena Lavtar in Katarina Svoljšak
ČE 28. 8. 7,00: Po namenu
PE 29. 8. 20,00: + Ana Čadež, 7. dan
+ Jože Tušek, obl.
SO 30. 8. 11,00: Po namenu zaročencev
Malenski vrh 15,00: Po namenu zaročencev
NE 31. 8. 7,00: Za župljane
SV. KRIŽ 10,00: ++ Mežnarjevi
Papeževa poslanica za 2. svetovni dan starih staršev in ostarelih: »Še v starosti rodijo sadove«
Foto: Vatican News
Poslanica svetega očeta Frančiška za 2. svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki ga bomo obhajali 24. julija 2022.
»Še v starosti rodijo sadove«
Predraga, predragi!
Vrstica 92. psalma »še v starosti rodijo sadove« (v. 15) je vesela novica, je resnični »evangelij«, ki ga ob drugem svetovnem dnevu starih staršev lahko oznanimo svetu. Nasprotuje temu, kar svet misli o tem življenjskem obdobju; in tudi glede resigniranega zadržanja nekaterih izmed nas, ostarelih, ki gredo naprej z malo upanja in od prihodnosti ne pričakujejo ničesar več.
Mnogi se bojijo starosti. Imajo jo za neke vrste bolezen, s katero se je bolje izogniti kakršnemu koli stiku: stari se nas ne tičejo – mislijo – in je primerno, da ostanejo čim dlje, po možnosti skupaj, v ustanovah, ki poskrbijo zanje in nas obvarujejo pred njihovimi mukami. To je kultura »odmetavanja«: tista miselnost, zaradi katere se slabotnejši in neznanci v svoji krhkosti počutijo drugačne, medtem ko nas opravičuje, da si predstavljamo ločene poti med »nami« in »njimi«. V resnici pa je dolgo življenje – tako uči Sveto pismo – blagoslov in stari niso zavrženci, do katerih bi morali vzdrževati razdaljo, ampak živa znamenja Božje dobrotljivosti, ki daje življenje v izobilju. Blagor hiši, ki varuje starejše. Blagor družini, ki spoštuje svoje stare starše!
Starost je dejansko obdobje, ki ga težko razumemo celo mi, ki ga živimo. Kljub temu, da pride po dolgi poti, nas ni nihče pripravil na soočenje z njo, skoraj se zdi, da nas preseneti. Bolj razvite družbe za to življenjsko obdobje porabijo zelo veliko, vendar ne pomagajo pri njegovi razlagi: nudijo načrte pomoči, ne pa projektov bivanja.[1] Zato je težko gledati v prihodnost in zaznati obzorje, h kateremu naj se iztezamo. Po eni strani smo v skušnjavi, da bi izgnali starost, ko skrivamo gube in se pretvarjamo, da smo vedno mladi, po drugi strani pa se zdi, da ni moč storiti drugega, kot da živimo v razočaranju, vdani v misel, da ne moremo več »roditi sadov«.
S koncem delovnih aktivnosti in neodvisnostjo otrok zmanjkajo razlogi, za katere smo porabili veliko svojih moči. Zavest o pojemanju moči ali pojav bolezni lahko spravijo v krizo našo gotovost. Zdi se, da nam svet – s svojimi hitrimi časi, s katerimi težko držimo korak – ne pušča drugih možnosti in nas vodi k ponotranjenju ideje o odmetu. Tako se dviga v nebo molitev psalma: »Ne zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti« (71,9).
Vendar nas isti psalm – ki izsledi Gospodovo prisotnost v različnih obdobjih obstoja – vabi, naj še naprej upamo: ko bo prišla starost in beli lasje, nam bo On še vedno dajal življenje in ne bo pustil, da bi nas premagalo zlo. Če bomo zaupali vanj, bomo našli moč, da bomo pomnožili hvalo (prim. vv. 14-20) in odkrili bomo, da staranje ni samo naravno poslabšanje telesa ali neizogibno minevanje časa, ampak je dar dolgega življenja. Staranje ni kazen, ampak blagoslov!
Zato moramo bdeti nad seboj in se naučiti živeti dejavno starost tudi z duhovnega vidika, ko gojimo svoje notranje življenje s stanovitnim branjem Božje Besede, vsakdanjo molitvijo, z domačnostjo z zakramenti in udeležbo pri bogoslužju. Skupaj z odnosom do Boga pa so odnosi z drugimi: najprej z družino, otroki, vnuki, ki jim izkazujemo svojo skrbno naklonjenost; pa tudi z revnimi in trpečimi ljudmi, ki jim postanemo bližnji s konkretno pomočjo in z molitvijo. Vse to nam bo pomagalo, da se ne bomo počutili zgolj gledalci v gledališču sveta, da se ne bomo omejili na »balkonarstvo«, na stati pri oknu. Z izostritvijo naših čutov za spoznavanje Gospodove prisotnosti[2] bomo kot »zeleneča oljka v hiši Božji« (prim. Ps 52,10), bomo lahko blagoslov za tiste, ki živijo poleg nas.
Starost ni nekoristen čas, v katerem bi se lahko umaknili in potegnili vesla v čoln, ampak je čas, v katerem lahko še vedno obrodimo sadove. Čaka nas novo poslanstvo in nas vabi, naj obrnemo pogled v prihodnost. »Posebna občutljivost nas, starih, starostnega obdobja bi morala zaradi pozornosti, misli in čustev, ki nas delajo človeške, ponovno za mnoge postati poklic. In to bo ljubezenska odločitev starih do novih rodov.«[3] To je naš prispevek za revolucijo nežnosti,[4] za duhovno in neoboroženo revolucijo, za katero vabim vas, dragi stari starši in ostareli, da postanete njeni nosilci.
Svet doživlja čas hude preizkušnje, ki ga je najprej zaznamoval nepričakovan vihar pandemije, potem pa vojna, ki prizadene mir in razvoj v svetovnem merilu. Ni naključje, da se je vojna vrnila v Evropo v času, ko izginja generacija, ki jo je doživela v preteklem stoletju. In te velike krize nas lahko naredijo neobčutljive za dejstvo, da obstajajo še druge »epidemije« in druge razširjene oblike nasilja, ki ogrožajo človeško družino in naš skupni dom.
Zaradi vsega tega smo potrebni globoke spremembe, spreobrnjenja, ki naj demilitarizira naša srca, ko vsakemu omogoči, da v drugem spozna brata. In mi, stari starši in ostareli, imamo veliko odgovornost: da naučimo moške in ženske našega časa, da bodo videli druge z istim prizanesljivim in nežnim pogledom, s kakršnim gledamo svoje vnuke. Izbrusili smo svojo človeškost s prevzemom skrbi za bližnjega in danes smo lahko učitelji mirnega in pozornega načina življenja do slabotnejših. Naš način življenja bodo morda lahko zamenjali za šibkost ali popustljivost, vendar bodo krotki in ne agresivni ter sleparski podedovali zemljo (prim. Mt 5,5).
Eden od sadov, ki smo jih poklicani obroditi, je varovati svet. »Vsi smo prišli s kolen starih staršev, ki so nas držali v naročju«;[5] danes pa je čas, da na svojih kolenih – s konkretno pomočjo ali tudi samo z molitvijo – skupaj s svojimi držimo še toliko prestrašenih vnukov, ki jih še nismo srečali in ki morda bežijo pred vojno ali trpijo zaradi nje. Varujmo v svojih srcih – kot je to počel sveti Jožef, nežni in skrbni oče – malčke iz Ukrajine, Afganistana, Južnega Sudana …
Mnogi med nami so razvili modro in preprosto zavest, ki jo svet tako zelo potrebuje: ne rešimo se sami, sreča je kruh, ki ga jemo skupaj. Pričujmo o tem tistim, ki se slepijo, da bodo svojo osebno uresničitev in uspeh našli v nasprotovanju. To zmorejo vsi, tudi najbolj slabotni: ko se pustimo negovati – pogosto ljudem, ki prihajajo iz drugih držav – je način, da povemo, da živeti skupaj ni samo mogoče, ampak je tudi potrebno.
Drage babice in dragi dedki, dragi ostareli, v tem našem svetu smo poklicani, da smo tvorci revolucije nežnosti! Storimo to in se naučimo vedno bolje uporabljati najbolj dragoceno orodje, ki ga imamo in ki je najbolj primerno za našo starost: molitev. »Še mi malo postanimo pesniki molitve; uživajmo v iskanju svojih besed, ponovno si prisvojimo tistih, ki nas jih uči Božja Beseda.«[6] Naša zaupna prošnja lahko veliko stori: lahko spremlja krik bolečine tistega, ki trpi in lahko pomaga spreminjati srca. Lahko postanemo stalen »zbor« velikega duhovnega svetišča, v katerem prošnja molitev in zahvalna pesem podpirata skupnost, ki dela in se bojuje na polju življenja.«[7]
Zato je Svetovni dan starih staršev in ostarelih priložnost, da še enkrat z veseljem povemo, da želi Cerkev praznovati skupaj s tistimi, ki jih je Gospod – kakor pravi Sveto pismo – »nasitil z dnevi«. Praznujmo ga skupaj! Vabim vas, da ta dan oznanite v svojih župnijah in skupnostih; pojdite iskat ostarele, ki so osamljeni doma ali v domovih, kjer živijo. Poskrbimo, da tega dne nihče ne bo preživljal v samoti. Če imamo nekoga, ki ga lahko pričakuje, lahko spremeni dneve nekoga, ki od prihodnosti ne pričakuje nič več dobrega; iz prvega srečanja se lahko rodi novo prijateljstvo. Obiskovati ostarele je delo usmiljenja našega časa!
Prosimo Marijo, Mater nežnosti, naj iz vseh nas naredi tvorce revolucije nežnosti, da bomo skupaj osvobodili svet teme samote in demona vojne.
Naj vas vse in vaše drage doseže moj blagoslov z zagotovilom moje ljubeče bližine. In vi, prosim vas, ne pozabite moliti zame!
Rim, Sveti Janez v Lateranu, 3. maja 2022, na praznik svetih apostolov Filipa in Jakoba.
FRANČIŠEK
[1] Kateheza o starosti – 1. Milost časa in zaveza življenjskih obdobij (23. februarja 2022).
[2] Kateheza o starosti – 5. Zvestoba Gospodovemu obiskanju za rod, ki prihaja” (30. marec 2022).
[3] Kateheza o starosti – 3. Starost, vir za brezskrbno mladost (16. marca 2022).
[4] Kateheza o sv. Jožefu – 8. Sv. Jožef, oče v nežnosti (19. januarja 2022).
[5] Homilija pri maši za I. svetovni dan starih staršev in starejših (25. julija 2021).
[6] Kateheza o družini – 7. Stari starši (11. marca 2015).
[7] Prav tam.
Foto: Družina
Molitev za drugi svetovni dan starih staršev in ostarelih – 24. julij 2022
Zahvaljujem se ti, Gospod,
za blagoslov dolgega življenja,
da vedno daješ obroditi sadove tistim,
ki se zatekajo k Tebi.
Odpusti, o Gospod,
mojo ravnodušnost in razočaranje,
toda ne zapusti me,
ko mi upadajo moči.
Uči me gledati z upanjem
v prihodnost, ki mi jo daješ,
na poslanstvo, ki mi ga zaupaš,
da ti bom brez konca prepeval hvalnice.
Naredi me za nežnega obrtnika
Tvoje revolucije,
da bom z ljubeznijo čuval svoje vnuke
in vse male, ki iščejo zavetje pri Tebi.
Varuj, o Gospod, papeža Frančiška
in nakloni svoji Cerkvi,
da bo svet rešila osamljenosti.
Vodi naše korake na pot miru.
Amen.
PREDLOGI ZA PROŠNJE VERNIKOV IN ZA SPOMIN NA VSE OSTARELE, KI SO UMRLI V PANDEMIJI
· Za Cerkev, da bi vsak dan opravljala čudež pomnožitve kruha življenja in besede odrešenja. Naj nikomur ne manjka hrane za telo ali upanja, rojenega iz vere. Za službo papeža Frančiška. Molimo.
· Za ostarele, da bi bili vredni klica, ki so ga prejeli, v ponižnosti, blagosti in velikodušnosti. Naj nam šibkost ne preprečuje, da bi bili močni v ljubezni ali tolažba za uboge in podpora mladim. Molimo.
· Za mlade, ko bodo lačni kruha in miru na tem svetu. Naj jih nikoli ne odvrne dejstvo, kako malo imajo, ampak naj sprejmejo Gospodovo povabilo in pomagajo nahraniti vse ostale. Molimo.
· Za tiste, ki smo stari starši, da bi znali modro spremljati svoje družine in se naučili prenašati zaklad vere svojim vnukom in mlajšim generacijam. Molimo.
· Za vse ostarele, ki so sami in si želijo nežnega objema. Da nikomur ne bi bilo treba živeti v osami in da bi vsi prejeli obisk angela in začutili, da Gospodova obljuba »jaz sem vedno s teboj« velja tudi za njihovo življenje. Molimo.
· Za zdravje vseh bolnikov in da bi se nevihte pandemije pomirila. Da bi se naučili nikogar ne puščati samega, ko ga napade zlo, in naj bo skrb zagotovljena vsem tudi v najrevnejših državah. Molimo.
· Naj vsi, mladi in starejši, spoznamo, da smo prejeli en klic, eno vero in en krst, in svoje življenje posvečamo služenju miru, bratstvu in družbenem prijateljstvu. Molimo.
· Ljubi Bog, spominjamo se vseh ostarelih v naši skupnosti, ki so v zadnjih mesecih umrli zaradi pandemije, vključno s tistimi, ki se jih nihče ne spomni. Sprejmi jih v svoje kraljestvo miru in usmiljenja.
· Še posebej se spominjamo …
Novi upravitelj župnije Poljane
Jože Plut, slovenski vojaški vikar, stolni kanonik, * 22. februar 1964, Ljubljana.
Monsinjor in polkovnik Jože Plut je bil prvi vojaški vikar Slovenske vojske (2000-2015).
Otroštvo je preživel v Valični vasi, župnija Gimnazijo je končal v Vipavi, Teološko fakulteto s specializacijo pa v Ljubljani.
Leta 1989 je postal duhovnik ljubljanske nadškofije, kot kaplan je služboval najprej v Škofji Loki, nato v ljubljanski stolnici. Vmes se je udeležil vojne za Slovenijo, katere je veteran. Po osamosvojitvi je bil nameščen za župnika v Mokronogu in za profesorja verouka ter duhovnega vodje v Škofijski klasični gimanziji v Šentvidu pri Ljubljano. Od 1998 je sodeloval v projektni skupini za uvedbo duhovne oskrbe v Slovenski vojski. Leta 2000 se je zaposlil na Ministrstvu za obrambo, kjer je sodeloval pri pripravi pravnih aktov za uvedbo duhovne oskrbe. Nameščen je bil kot prvi vojaški duhovnik in prvi vojaški vikar. Najprej mu je bil dodeljen nazivni čin podpolkovnika. Kasneje je bil njegov nazivni čin preveden v vojaškega uslužbenca XV. razreda, ki ustreza činu brigadirja, kakršnega zahteva položaj načelnika sektorja za duhovno oskrbo – Vojaškega vikariata.
Njegova doktorska disertacija v knjižni obliki Za pravice človeka je izšla v Ljubljani leta 2002. Pri Društvu sv. Modesta pa je leta 2006 izšla knjižica Me (ne) briga, ki govori o temeljnih etičnih izzivih.
1. aprila 2013 ga je nadškof Anton Stres umestil za kanonika stolne cerkve ljubljanske.
Svojo službo vojaškega vikarja je zaključil 21. julija 2015. Njegove naloge je prevzel dotedanji namestnik Matej Jakopič, sam pa je postal župnik v ljubljanski stolnici, potem upravitelj župnije na Polici, s prvim avgustom bo postal upravitelj župnije Poljane nad Škofjo Loko.
Povzeto iz Wikipedije