1. BERILO
Prerokba Jezusove smrti na križu
Berilo iz knjige preroka Zaharija (Zah 12,10-11; 13,1)
To govorí Gospod: »Nad Davidovo hišo in prebivalce Jeruzalema bom razlil duha naklonjenosti in prošenj. Ozirali se bodo k meni zaradi tistega, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jokajo za prvorojencem. Tisti dan bo nastalo veliko žalovanje v Jeruzalemu, kakor žalovanje za Hadád Rimónom na megídski ravnini. Tisti dan bo odprt studenec Davidovi hiši in jeruzalemskim prebivalcem v očiščenje greha in madeža.«
PSALM 63
O Bog, moj Bog, željno te iščem,
mojo dušo žeja po tebi;
moje telo koprni po tebi
kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.
Odpev: »O Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Vate sem se zamaknil v svetišču,
da bi uzrl tvojo moč in tvojo slavo.
Tvoja dobrota je boljša kakor življenje,
moje ustnice te smejo slaviti.
Odpev: »O Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Zato te bom slavil v svojem življenju,
v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.
Kakor z najboljšimi jedili se bo nasičevala moja duša,
v veselju te bodo hvalila moja usta.
Odpev: »O Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Kajti ti si mi pomagal,
v senci tvojih peruti se radujem.
Moja duša se te oklepa,
podpira me tvoja desnica.
Odpev: »O Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
2. BERILO
Po krstu smo Kristusovi
Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 3,26-29)
Bratje in sestre, vi vsi ste po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, ste torej Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.
EVANGELIJ
Aleluja
Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.
Jezus napove svojo smrt
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,18-24)
Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.« Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal.« Vsem pa je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil; kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
Vznemirjati …
Pred nami sta vedno dve, na videz podobni, a tako zelo različni stvari – religija in vera.
To, kar o Bogu pravijo ljudje in to, kar izkusi duša sama, ko stopi z Njim v oseben in edinstven odnos.
1) Religija je vse, kar ni v Kristusu, vse, kar je izven Njega, vse žgalne daritve slovesnosti in procesij, vsi obredi in vse “kljukice”, ki so izpolnjene izven osebnega srečanja s Kristusom. Ker so izven duše in srca, izven telesa in zato puščajo srca prazna in telesa utrujena.
Religija je kakor poslušati o Bogu, predstavljenem enkrat kot “Elija, drugič kot Janez Krstnik, spet drugič kot eden od starodavnih prerokov.” A vse to ni Bog, ki lahko zares vstopi in preoblikuje življenje, ker je Bog drugih in Bog po podobi drugih. To pa ne zadostuje.
Zato Jezus kliče iz religije v osebno vero, v oseben odgovor in intimno srečanje, da bi duša spoznala Njega, ki jo ljubi: “Kaj pa ti praviš, kdo sem?”
Osebno doživeti Boga pomeni stopiti na pot, kjer ni enkratnega spoznanja, ampak postopno in ponižno sledenje Glasu, ki se razodeva počasi, postopno. Kajti hitro si tudi naša predstava izdela Mesija, ki nima več svobode, ampak je ukalupljen po naših merilih in predstavah.
Jezus s Petrovim “pravilnim” odgovorom ni zadovoljen, ker še niso izkusili resničnega Mesije, obličja Boga, ki gre na križ, v izničenje samega sebe, da bi vse izničene zaradi greha potegnil v svetlobo vstajenja. Niso še izkusili Boga, ki šokira, ker se ne ujema z nobeno od človeških predstav. Zato morajo še molčati in še prisluškovati, da bi svetu lahko oznanili resnico. Kakor tudi mi, dokler se tudi v našem osebnem življenju ne razodene Bog, ki umre, da bi me našel in obudil.
2) Druga religija, v katero pademo in v njej tudi zaspimo, je religija starešin, velikih duhovnikov in pismoukov. Ti ljudje so prepričani, da Boga poznajo in obvladajo, prepričani, da ga tudi edini smejo oznanjati. Tako, kot je njim prav in toliko, kolikor to ne ogrozi njihovih stolčkov in položaja.
To je religija strahu in ogroženosti za svoj lasten položaj, je religija opaženosti in religija dobrega mnenja, religija kadilnic in reflektorjev, osrednje svetišče pa je človeški “jaz”, ki kakor črna luknja sesa in vleče nase, nepotešeno rabi pozornost in zaseda prostor bistvu. To je religija navideznega, kjer se zdi, da je v središču Bog in da vsi samo njemu služimo, v resnici pa opravljamo dejanja brez Boga, brez poslušanja Njega in brez srečanja. Takrat se ne oznanja evangelija ubogih, ki ga je prinesel Kristus, ampak postanemo “sol, ki ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo.”(Mt 5,13)
Zato Jezus kliče s prestolov udobnih religijskih praks, ki utrudijo, kliče s stolov pismoukov in starešin na pot ubogih, pot tistih, ki v duši hrepenijo po resničnem in pravem Bogu, pot tistih, ki skupaj s psalmistom iskreno vzklikajo: “O Bog, moj Bog, željno te iščem, mojo dušo žeja po tebi; moje telo koprni po tebi, kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.”
Pot, na kateri je v središču Božja moč in slava in kjer smo vsi bratje in sestre, vsi eno v Kristusu, prebuja živlejnja. Tista pot, kjer ni več sužnja ne svobodnjaka, ni ne Juda ne Grka, ne moškega ne ženske, ampak smo vsi eno. Eno, vsak z originalnostjo moškega in originalnostjo ženske, vsak z originalnostjo svoje osebnosti, a nihče “nad” in nihče “pod”, ampak vsi “v” enem, edinem, Najvišjem.
3) Stopiti na pot vere, pomeni vzeti Boga in sebe zares, pomeni pa tudi močno vznemirjati. Tiste “zunaj” in tiste “znotraj”. Tiste zunaj, ker prvič začutijo človeka, ki govori drugače, ki gleda drugače, ki pristopa drugače – po Božje. Tiste znotraj, ker se jim ob ljudeh vere ruši njihova osebna postava, ruši vse, kar je fiksirano in ustanovljeno zato, da bi ščitilo njihov položaj in moč in ne oznanjalo evangelija Kraljestva.
Zato stopiti na pot vere pomeni vznemirjati in se tudi v lastnem življenju odpovedati življenju fotelja.
Pomeni, da smo tam, kjer je naš Učitelj. In ko beremo o Jezusovi napovedi trpljenja, postaja jasno, da bo tisti, ki živi vero in ne religije, prehodil tako ali drugače isto pot. Križev pot pa bodo verjetno pripravili tisti “znotraj”. Pri Jezusu je bilo tako, učenec pa ni nad učiteljem in kakor so delali njemu, bodo tudi nam.
“Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, veliki duovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal. Če hoče kd iti za menoj, naj se odpove sebi, vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.”
Stopiti s položaja religije, ki je statična in služi zaščiti osebnega položaja in navidezne moči in stopiti na pot vere torej zahteva umreti sebi, da bi lahko svobodno hodili za Drugim in začeti pričevati. Reflektor tu ni več na človeku, ampak na tem, kar Bog dela v življenju človeka, kjer središče ni več človeška ideja, ampak volja Boga. Kjer center ni “jaz”, ampak “On”.
Zato bo vsak, ki živi iz živega Odnosa, začel vznemirjati.
4) Ob Jezusu je bilo veliko takih, ki so ga odvračali s poti, ki mu jo je iz ljubezni do nas, začrtal Oče. Veliko takih, ki so ga ustavljali v imenu Boga, metali iz shodnic in svojih krajev v imenu Boga in nenazadnje umorili v imenu Boga.
Da pa bi ostal tam, kjer mora biti, se je Jezus nenehno umikal na samo in molil. Da bi bil z Očetom. Poslušal in sprejemal, iskal in postajal. Tudi Jezus je korak za korakom v odnosu z Očetom odkrival in postajal Mesija, ne tak, kot so ga želeli ljudje niti ne tak, kakor bi mu v posamezni situaciji prišlo najbolj prav, ampak kakor ga je želel Oče, kakor ga je potrebovalo grešno človeštvo.
Enako velja za nas. Da bi ne postajali kristjani religije, ki skušajo ugajati in posnemati svet, ampak bi ostali luč sveta, moramo tudi sami zahajati v molitev tišine, molitev osebnega srečanja in pogovora z Očetom. Moramo se nenehno kakor psalmist, “zamakniti v svetišče”, da bi uzrli Njegovo moč in slavo, spoznali Njegov pogled in njegovo voljo, se skrili v senco njegovih peruti in okusili moč njegove desnice, ki svoje vedno podpira in vodi. Tako bo naša duša lahko okusila najboljša jedila ter se nasičevala z veseljem Njegove prisotnosti, nato pa drugačna vstopala na pota življenja.
In še nekaj se zgodi tam, na samem. V tišini molitve se razkriva odgovor, ki ga postavlja Jezus: “Kaj pa vi pravite, kdo sem?” In v tišini molitve se rojeva vprašanje, ki je prav tako pomembno: “Gospod, kaj pa ti praviš, kdo sem?” Zelo pomembno vprašanje, ki je prav, da ga Očetu postavi sleherno srce. In tam, v tišini molitve, se razodene odgovor.
Kdor to vedno znova odkriva v pogovoru z Gospodom, se ne utrudi in ne omahne ne naveliča in ne postane brneč zvon ne zveneče cimbale, ampak ostaja priča Kristusa, živega in resničnega Mesija, ki išče in ljubi tako dolgo, dokler vsi ne spoznajo Očeta. Edino ta resnica lahko na obraze povrne lepoto dostojanstva iz katere in za katero smo ustvarjeni!
Zato… ne bojmo se biti med tistimi, ki vznemirjajo!
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Alojzij Gonzaga, redovnik, v sredo Janez Fisher, škof in Tomaž More, mučenca, v četrtek Jožef Cafasso, redovnik in kresni večer, v petek Rojstvo Janeza Krstnika, v soboto je praznik Dan državnosti, v soboto goduje Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj, nedelja je 13. med letom.
Večerne svete maše bodo prvo polovico tedna (po, to, sr) darovane drugje. V primeru previdenja bolnika ali morebitnega pogreba se do vključno četrtka obrnite na župnika v Gorenji vasi (g. Marjana Lampreta – 041 679 095).
V četrtek, na kresni večer, vabljeni ob 19h k maši za domovino, ob 20h pa na praznovanje s kulturnim programom in kresovanjem sredi Poljan. Slavnostni govornik bo dr. Vasko Simoniti, zgodovinar, politik, bivši minister za kulturo.
V petek in v soboto bo sv. maša zvečer ob 20h, po maši molitev pred Najsvetejšim.
Na dan državnosti, v soboto, 25. junija, bo pohod in kolesarjenje k poljanskim podružnicam. Pohodniki začnejo pot ob 6. uri, kolesarji pa ob 8. uri izpred farne cerkve v Poljanah.
Dijaki in študenti vabljeni na zahvalno romanje na Brezje ob zaključku šolskega in študijskega leta, ki bo potekalo v noči 24. na 25. junij. Začelo se bo z blagoslovom ob 21h pred Zavodom svetega Stanislava. Zahvalna sveta maša bo na Brezjah 7h zjutraj.
S 1. avgustom bo nastopil službo župnijskega upravitelja v Poljanah msgr. dr. Jože Plut, stolni kanonik.
Bog povrni ekipi za okrasitev z zelenjem na praznik SRT, ženam za pripravo oltarjev, pevcem in zvonarjem za sodelovanje pri procesije oziroma prošnjah za blagoslov.
Ker za prihodnjo nedeljo ni kandidatov za krst, priprave v petek ni bilo. Naslednja bo v ponedeljek, 4. julija, ob 18h za starše, ki so otroka vpisali za krst.
Po namenu + Marije Jelovčan so namesto cvetja in sveč darovali sorodniki 200 EUR za vovško cerkev. Bog povrni!
Devetošolcem se zahvaljujem za vabilo na valeto, a se je zaradi duhovniškega dneva z dekanijskimi duhovniki nisem mogel udeležiti. Pozdravljeni,
Inštitut Integrum vabi na srečanje pri bratih kapucinih v Škofji Loki in sicer v sredo 22. 6. ob 20.uri. Tema predavanja bo, kako z otroki spregovoriti o spolni vzgoji. Sledil bo pogovor.
SVETE MAŠE
PO 20. 6. Drugje: Po namenu
TO 21. 6. Drugje: + Slava Bonča
SR 22. 6.Drugje: Po namenu
ČE 23. 6. 19,00: Za domovino
PE 24. 6. 20,00: + Ana Kržišnik, 30. dan
+ Ivan Dolenec
SO 25. 6. 20,00: + Miro Bonča, 16. obl.
NE 26. 6. 7,00: Za župljane
10,00: + Polde Oblak
Še Oznanila v slikovnem načinu
Ignacijanske petdnevne duhovne vaje »PUSTITI SE NAJTI BOGU!«
Pogosto se ne zavedamo, da nas Bog sam išče in se na različne načine prizadeva, da bi ga našli. In prav to je vesela vest, ki jo prinaša Jezus Kristus: Bog nas prvi išče, prvi ljubi. V tišini in molku se bomo ustavili ob stvarstvu, Božji besedi in različnih dogodkih, da bi se pustili najti Bogu in mu odgovorili z vsem svojim srcem, dušo in močjo.
Potekale bodo v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani na ulici stare pravde 11 in sicer: od 19. do 24.avgusta 2022.
Vodita: p. Ivan Platovnjak DJ in s. Irena Grandošek MSPrijave sprejema s. Irena Grandošek (031/815-096) irena.grandosek@rkc.si ali tajništvo Doma (051613-374)