Macros Tavares | (foto: Aleš Čerin)
Na gradu Rajhenburg v Brestanici se je v sredo, 8. junija v organizaciji društva Družina in Življenje in soorganizaciji Kulturnega doma Krško odvil pogovorni večer z Marcosom Tavaresom.
Večer se je začel s pevsko instrumentalnim uvodom tria Stretto v sestavi Kristiana Ilića na violini, sopranistke Saše Siter in pianistke Estere Cetin.
Marcos Magno Morales Tavares velja za enega izmed najuspešnejših slovenskih nogometašev. Brazilski nogometaš s slovenskim potnim listom in ljubljenec mariborskega občinstva je z borbenostjo ter srčnostjo postal ikona NK Maribor. Donedavni kapetan vijoličastih je najboljši strelec prve slovenske nogometne lige, igralec z največ nastopi in goli pri NK Maribor, igralec z največ goli in nastopi na evropskih tekmah in tisti, ki je v slovenski ligi dosegel najhitrejši gol – gol v osmih sekundah.
Tavares ni imel lahkega otroštva, saj je v času odraščanja z družino živel v veliki revščini. Spominja se obdobja, ko je zjutraj dobil edini obrok hrane za ves dan. Spal je na tleh in živel v faveli. Pravi, da mu je nogomet pomagal, da se je postavil na noge. Ob odraščanju v faveli ni bil deležen pravih vrednot in njegov odhod iz favele mu je v resnici rešil življenje, saj so njegovi prijatelji, ki so ostali v faveli, umrli ali končali v zaporu.
V tistem času je prijateljeval z nogometno zvezdo Ronaldiniom. Pri osemnajstih letih je spoznal svojo ženo Leticio, ki ga je takoj očarala, čeprav je bila starejša od njega in je imela že hčerko. Pravi, da je zaradi nje nehal hoditi na zabave in pretiravati z alkoholom. Po šestih mesecih hoje sta se poročila in Tavares pravi, da je želel imeti otroke čim prej, da bo lahko enkrat s svojim sinom skupaj stal na igrišču. Ta želja se mu je uresničila pred enim mesecem na zaključni tekmi sezone, ki je bila hkrati zadnja tekma Tavaresa v profesionalni karieri.
Tavares je povedal, kako ga je v času kariere ves čas podpirala žena, za katero pravi, da je steber, brez katerega ne more živeti. Pri 19 letih je šel igrat v Malezijo, ko še ni niti znal angleško in je v prvem tednu shujšal za 4 kg, ker ni znal naročiti nepekoče hrane. Prosil je ženo, naj pride k njemu v Malezijo – in ona je doma pustila službo, svojo hči in odšla noseča v Malezijo, kjer sta na začetku zelo težko in skromno živela. Po odhodu iz Malezije je spet igral v Braziliji in kasneje še na Cipru.
V Slovenijo ga je povabil Zlatko Zahovič. Takrat Tavares niti ni vedel, kje je Slovenija, pravi; da je moral preveriti lokacijo na spletu. Ob vstopu v klub so mu ponudili desetkrat nižjo plačo ter mu postavili pogoj, da shujša za 7 kilogramov. Prve tri mesece ni zabil niti enega gola in je že razmišljal o vrnitvi v Brazilijo. Tudi tokrat ga je opogumila žena in ga povabila v molitev. Vsak dan je šel molit na Kalvarijo v Mariboru, kjer je jokal, molil in prosil Boga za pomoč. In potem je prišel dan, ko je dobil Božji odgovor, da mora ostati v Mariboru. Na naslednji tekmi je zabil prvi gol, nato pa jih je sledilo še 210. Zatem so se začeli dogajati čudeži in uspehi so se kar vrstili.
Ves čas igranja za NK Maribor je dobival ponudbe drugih klubov, vendar sta z ženo v molitvi dobivala odgovor, da je njuno mesto v Sloveniji.
»Jezus je pot, resnica in življenje. Njemu sem hvaležen, da me je rešil smrti in zapora, mi dal čudovito družino in ženo, ki me je ves čas podpirala. V času otroštva so se v meni nakopičile frustracije in jeza in tega me je rešil Jezus, tudi po ljudeh, ki mi jih je pošiljal na pot«, pravi Tavares.
Živimo v svetu, ki ni idealen, smo pa zaprti v svoj mehurček, iz katerega ne znamo pogledati. Bog nam lahko da novo življenje. Bog dela stvari, ki jih mi sploh ne vidimo. Tavares je povedal, da je pred vsako tekmo sem molil s svojo skupnostjo.
»Dve odločitvi sta v našem življenju najpomembnejši; odločitev o tem, s kom bomo živeli v tem življenju in s kom bomo živeli v večnem življenju. Za to življenje sem izbral Leticio, za večno življenje pa Jezusa«, pravi Tavares.
Marjeta Bec, Radio Ognjišče