eamesBot | Shutterstock
Težko se je razjeziti na pravo osebo ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način
Že Aristotel je rekel: “Vsakdo se lahko ujezi – to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način.” Razumevanje in nadziranje svojih čustev in čustev drugih ter uspešno upravljanje z njimi v različnih situacijah imenujemo čustvena inteligentnost.
Osebe, ki imajo zelo razvite spretnosti čustvene inteligence, so bolj učinkovite in zadovoljne z življenjem. Vedno bolj se poudarja, da za uspeh v življenju ni pomemben samo inteligenčni kvocient (IQ), ampak tudi čustveni. Pri čemer IQ ne moremo bistveno spreminjati, čustveno inteligentnost pa lahko. Čustvena inteligentnost zajema pet področij, ki jih z vajami lahko izpopolnjujemo.
1 ZAVEDANJE LASTNIH ČUSTEV
Najprej moramo razviti prepoznavanje lastnih čustev. Naučiti se moramo poimenovati čustva in razumeti, zakaj tako čutimo. Naša čustva namreč vplivajo na naše vedenje. Poskušajmo razumeti, katero čustvo je v ozadju našega vedenja. Kaj me je razjezilo, zakaj, kako to prenašam na druge itd. Morda se sliši preprosto, vendar ni.
Veliko ljudi namreč niti ne pozna veliko čustev in jih ne zna poimenovati. Me res vse stvari razjezijo ali me morda nekatere užalostijo, razočarajo, ponižajo, a morda samo izražam vse z jezo. Kaj me pomiri, katere stvari me spravljajo v zadrego? Kateri ljudje me pogosteje razdražijo in zakaj?
Eden od načinov za krepitev tega področja je iskren odgovor na vprašanje: “Kako si?” Poskusimo priti v stik s seboj, s svojimi čustvi in iskreno odgovoriti, kako se počutimo in zakaj. Pri tem poskusite govoriti v čustvenih sporočilih. Namesto “v službi je zanič”, povejte, da se v službi ne počutite cenjenega.
2 NADZOROVANJE ČUSTEV
Sem sodi sposobnost nadzorovanja lastnih čustev in spoprijemanje z njimi. Kako se odzivamo na krivice, pohvale, presenečenja, žalitve itd. in kako jih uravnavamo. Ko čustva dobro poznamo, jih šele lahko uspešno nadzorujemo, saj vemo, kaj jih je sprožilo.
Tega se lahko učimo tako, da premislimo ali si zapišemo, kateri so bili naši najbolj uspešni načini reševanja čustvenih napetosti in kaj nam je pomagalo, da smo takrat to tako uspešno izvedli. Tudi za neuspešno rešene situacije premislimo, kaj je bil razlog za neuspeh.
Za čustvene odzive, kjer imamo težave, pomislimo, kaj naredijo drugi. Vprašajmo jih, kako so se oni soočili z določeno situacijo.
3 MOTIVACIJA
Čustva si želimo nadzorovati na način, da ne motijo našega doseganja ciljev in delovnih nalog. Čustveno inteligentni ljudje znajo lastna čustva uravnavati tako, da svojo pozornost in energijo usmerjajo v doseganje želenih ciljev. Prav tako so nam čustva lahko v pomoč pri določanju prioritet v življenju.
Pomislite, kako sami sebe motivirate, kateri strahovi vam onemogočajo doseganje ciljev in kakšno vlogo pri vsem tem ima stres. Ali uporabljate uspešne strategije za uravnavanje stresa ali vas zavirajo na poti uspeha.
4 EMPATIJA
Za čustveno inteligentno osebo pa ni dovolj osredotočenje zgolj na lastna občutja, temveč tudi razumeti čustva drugih, znati stopiti v njihove čevlje. Ko sočloveka razumemo, mu tudi lažje pomagamo. Da boste bolje razumeli vzroke za počutje bližnjih, je bistveno, da z njimi o tem spregovorite.
Vprašajte jih, kako se počutijo, in pustite, da povejo, kaj jih je do tega privedlo. Da urite svoje empatične veščine, pa dodajte še vprašanji: “Kako ti lahko pomagam?” in “Kaj v tem trenutku najbolj potrebuješ?”
5 SOCIALNE VEŠČINE
Zadnja lastnost čustveno inteligentnih ljudi pa je njihovo uspešno vzpostavljanje in ohranjanje socialnih stikov. Opazujte svoje komunikacijske sposobnosti, strpnost do drugačnosti, sodelovanje z drugimi in pripravljenost za pomoč. Pozorni bodite tudi na to, ali se znate vesti družbenemu kontekstu primerno.
Niso namreč vsi čustveni odzivi primerni za vse socialne situacije. V pomoč vam bo opazovanje odzivov drugih ljudi na vaša dejanja in besede. Sprejemajte pa tudi dobronamerne nasvete prijateljev, ki vas opomnijo na neprimerne odzive.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.