1. BERILO
Bog pošlje Mojzesa
Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 3,1-8.13-15)
Tiste dni je Mojzes pasel drobnico svojega tasta Jítra, midjánskega duhovnika. Ko je nekoč prignal drobnico daleč v pustinjo, je prišel k Božji gori Hóreb. Tedaj se mu je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal Gospodov angel. Pogledal je in glej, grm je gorel s plamenom, a ni zgorel. Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to veliko prikazen, kako da grm ne zgori!« Ko je Gospod videl, da prihaja gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.« Bog je rekel: »Ne hôdi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!« Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati v Boga. Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rók Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, na področje Kánaancev, Hetéjcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.« In Mojzes je rekel Bogu: »Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem: ›Bog vaših očetov me je poslal k vam,‹ pa mi rečejo: ›Kako mu je ime?‹ – kaj naj jim odgovorim?« Bog mu je rekel: »Jaz sem, ki sem.« In nato je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Jaz sem‹ me je poslal k vam.« Nadalje je Bog rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke in to je v spomin name iz roda v rod.«
PSALM 103
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Slávi, moja duša, Gospoda,
njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabi nobenega njegovega dejanja.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Gospod odpušča vso tvojo krivdo,
ozdravlja vse tvoje bolezni.
On iz jame rešuje tvoje življenje,
krona te z dobroto in usmiljenjem.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Vsa Gospodova dela so pravična,
zatiranim deli pravico.
Mojzesu je dal spoznati svoja pota,
Izraelovim sinovom svoja dela.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Gospod je milostljiv in usmiljen,
počasen za jezo in bogat z dobroto.
Kakor se nebo boči nad zemljo,
tako njegova dobrota objema vse, ki se ga bojijo.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
2. BERILO
Ne zanašajmo se na svojo izvolitev
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 10,1-6.10-12)
Nočem, bratje, da vi ne bi vedeli, da so bili vsi naši očetje pod oblakom, da so šli vsi skozi morje in da so bili v oblaku in morju vsi krščeni v Mojzesa. Vsi so jedli isto duhovno jed in vsi so pili isto duhovno pijačo. Pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala. In ta skala je bil Kristus. Toda večina izmed njih ni bila Bogu po volji. Popadali so torej v puščavi. To se je zgodilo za zgled nam, da mi ne bi poželeli hudega, kakor so oni. Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokončevalec. To se je onim zgodilo, da bi bili za zgled, zapisano pa je bilo v svarilo nam, ki smo dočakali dopolnitev časov. Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.
EVANGELIJ
Vrstica pred evangelijem
Spreobrníte se, govorí Gospod, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.
Pokora odvzame Božjo kazen
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 13,1-9)
Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi, ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovóril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«
Ko se Bog razodene v stiski svojega ljudstva!
Danes se nam Gospod ponovno razodeva. Prvo postno nedeljo v puščavi, drugo postno nedeljo na visoki gori, danes v stiski ljudi.
Da bi nam pokazal, kako ni kraja ne situacije, ki je On ne bi videl in vanjo vstopil, z namenom, da nas osvobodi, okrepi, stisne k sebi in pelje v prostrano in rodovitno deželo “mleka in meda”.
V evangeliju danes beremo o mnogih stiskah, ki so jih doživljali Galilejci od svojih oblastnikov, o stiskah ljudi, ki so veliko pretrpeli zaradi nesreč. Kakor Izraelci, ki so v Egiptu vpili zaradi priganjačev in kakor vpije sleherno srce človeka, ki trpi.
Človek ob težkih stvareh, nesrečah in krivicah takoj išče vzrok. Podoben je Mojzesu, ki ob gorečem grmu, ki ga presega, prevzame držo nekoga, ki mora razumeti. “Moram stopiti tja!” Moram odkriti kako to, da grm gori in ne zgori. Moram razumeti, zakaj bolečina in zakaj meni …
Taki smo ljudje.
A Gospod Mojzesa ustavi in ga opomni, da je premajhen, da bi razumel. Opomni ga, naj si namesto tega sezuje čevlje, ker stoji na sveti zemlji. Kajti tudi bolečina lahko postane sveta zemlja.
V evangeliju Jezus zaustavi ljudi, ki želijo najti odgovor na trpljenje in morajo najti “krivca”.
Gospod torej znova in znova prekinja to človeško logiko in nas vabi k Njegovemu pogledu. Kajti ne gre za to, da bi trpljenje bilo povezano s krivdo, ne gre niti za to, da bi na vse trpljenje dobili odgovor. Namesto tega nas povabi, da bi mu postali podobni. Njemu, ki v človeško trpljenje vstopa s sočutjem, usmiljenjem, razumevanjem in prisotnostjo.
On na vsako človeško trpljenje, nekoč in danes, odgovarja: “Dobro sem videl stisko svojega ljudstva … slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in popeljem v lepo deželo.”
Bog se torej razodeva kot večno usmiljeni Bog, ki vidi in vstopa v človeško stisko. Bolečini daje pomen “svete zemlje”, ki se je ne da vedno razumeti, potrebuje pa naše bose noge sočutja in razumevanja. Trpljenje, povzročeno od zla, loči od krivde, povabi pa, naj ga premagujemo, sicer se bo nezadržno širilo. Zlo pa se ne da premagati drugače kakor z dobrim. In če se ne bomo spreobrnili in namesto drže: “Moram razumeti!” prevzeli držo Božjega usmiljenega: “vidim stisko, slišim vpitje, poznam tvoje bolečine, zato stopam dol, prihajam k tebi…”, bo v naših srcih ostala puščava in vpitje Egipta. Če pa bodo naše oči prevzele pogled Boga, bomo v puščavo prinesli duhovno skalo – Kristusa.
On je z vsem svojim bitjem vstopil v človeško stisko in ji prinesel duhovni pogled. On nenehno “stopa dol”, da bi nam bil blizu, nenehno se ponuja kot duhovna skala, iz katere naj pijemo, da ne omagamo, nenehno nas brani pred Očetom, ko naše življenje postane kakor nerodovitna smokva. Daje nam čas, nenehno nam daje nove priložnosti, On se ne naveliča in ne obupa. Je tisti grm, ki gori in nikdar ne zgori. To je Božja zvestoba in kako jo potrebujemo!
Lahko je videti Boga, spremenjenega na gori, težko pa je videti Boga, oblečenega v sijaj trpljenja človeštva. Težko ga je prepoznati in mu dovoliti, da je. Prehitro bi radi razumeli, prehitro posekali, kar nam ni všeč, prehitro bi radi godrnjali, ko pot postane puščava.
Kako potreben je takrat pogled Jezusa, ki vidi čez, ki že sredi puščave vidi obljubljeno deželo “mleka in meda”, sredi trpljenja osvoboditev in v suhi figi potencial rodovitnega drevesa. Zato jo pognoji, jo obiskuje, “stopa dol” in vodi … vsakega od nas, kajti mi smo ta suha drevesa. Da bi naposled rodili sad spreobrnJenja, sad lepote in človeštvu prinesli nov pogled, novo skalo, ki resnično odžeja.
Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic) Foto: Unsplash Obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Lea, spokornica, v četrtek Katarina Švedska, redovnica, v petek je slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, nedelja je četrta postna.
Svete maše med tednom bodo vse zvečer ob 18. uri. Na praznik Gospodovega oznanjenja, v petek bo sveta maša tudi zjutraj ob 8,15.
V soboto po maši bo izpostavljeno Najsvetejše za osebno in skupno molitev. Vabljeni!
Po namenu + Jožeta Jelovčana (stoletnika) so darovali pogrebci 150 EUR za cerkev na Bukovem vrhu. Bog povrni!
Po namenu + Ivana Dolenca so darovali domači, sosedje, sorodniki in prijatelji 300 EUR za cerkev na Volči. Bog povrni!
KD dr. Ivan Tavčar Poljane vabi v soboto, 26. 3., ob 18h, v Kulturni dom Poljane, na odprtje razstave o generalu Maistru in 55-tih Maistrovih borcev z območja občine Gorenja vas Poljane; ogled je možen tudi v nedeljo 27. marca in 3. aprila med 8. in 12. uro. V nedeljo, 27. 3., ob 17h pa vabijo na tradicionalno prireditev ob dnevu staršev, ki jo letos ponovno prirejajo v živo.
Na Tiho nedeljo (3. 4.) bo dekanijski križev pot v Kočevskem rogu (Križev pot slovenskih mučencev). Prijavite se lahko v zakristiji do nedelje, 27. 3. Avtobus se bo ustavil na poljanski avtobusni postaji ob 13,05. Vrnitev bo do 20. ure. Cena prevoza tja in nazaj je 10 Eur.
S sobote na nedeljo preidemo na poletni čas, kar pomeni, da urne kazalce premaknemo za eno uro naprej.
SVETE MAŠE
PO 21. 3. 18,00: + Ivan Dolenec, 7. dan
+ Jelka Malovrh, roj. Božnar
TO 22. 3. 18,00: + Ado Oblak, obl.
SR 23. 3. 18,00: + Polde Oblak
ČE 24. 3. 18,00:+ Anica, 30. dan in Milan, obl., Savič
PE 25. 3. 8,15: + Martin Justin
18,00: + Janez Potočnik, 1. obl.
SO 26. 3. 18,00: + Jože Debeljak
NE 27. 3. 7,00: + Andrej Jelovčan
10,00: Za župljane
POKORA
»Svoje oči vzdigujem h goram: od kod bo prišla moja pomoč?
Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.« (Ps 121,1-2)
Prispevek je nastal preden se je karkoli slutilo o vojnem nasilju, delan pa je bil za ta čas. Morda je izbira glasbe, v kateri slišimo ruski jezik, že takrat nakazala trpljenje tega postnega časa.
Prispevek govori o pokori. S pokoro je mišljeno prostovoljno dejanje človeka, ki si prizadeva na duhovnem področju doseči nekaj več. Najtežja pa je tista pokora, ki je človek ne izbere sam in jo zgolj prenaša.
Trenutno zlo je silno trpljenje za mnoge narode. Tiste, ki v tem času neposredno sami najbolj trpijo in tudi tiste, ki jih imamo za povzročitelje trpljenja. Dejansko so tudi oni trpeči zaradi hudobije posameznih ljudi.
V taki stiski lahko zdržimo le, če oči dvigujemo h Kristusu. Kristus edini more dati moč in upanje.
Jožef Poje
Družinski rožni venec ob Letu družine
V Letu družine Amoris Laetitia smo dobili tudi Družinski rožni venec. Namenjen je vsem družinam, da bi poživile molitveno življenje, saj »družina, ki moli skupaj, ostane skupaj« (AL, 227). Molimo ga lahko tudi povezani z drugimi družinami.
Rožni venec za družino sta skrbno pripravila Papeževa svetovna mreža molitve in Dikasterij za laike, družino in življenje. Meditacije so kratke, vzete iz Amoris Laetitia, spremljajo pa jih kratka vprašanja in slike, ki vamlahko pomagajo pri premišljevanju.
Leto družine Amoris laetitia smo začeli na praznik sv. Jožefa, 19. marca 2021, in se bo zaključilo z 10. Svetovnim srečanjem družin od 22. do 26. junija. Glavno dogajanje s simpozijem bo potekalo v Rimu, po vseh škofijah vesoljne Katoliške cerkve pa bodo organizirana srečanja družin s spremljevalnim programom.
Več obvestil o svetovnem srečanju družin bomo še naknadno objavili na teh straneh.
Luka Mavrič
Duša le pojdi z mano, z menoj na križev pot
Vabimo vas, da se povežemo v molitvi križevega pota, ki je bil leta 2020 objavljen v molitveni reviji Magnifikat in nas vabi k premišljevanju Gospodovega trpljenja.
Uvodna pesem
O, nikjer ne najdem mesta,
kadar duša me boli!
Ena le me vabi cesta:
tista, ki si šel jo ti!
I. postaja: Jezusa obsodijo na smrt
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Brezno smrtnega sovraštva
le še gledaš pred seboj;
groza smrti, greh, prekletstvo
tuli zmago nad teboj.
Kelih ni šel, ni šel mimo –
ni je več poti nazaj!
Že odet si v senco smrti –
o, prebridko vem, zakaj.
II. postaja: Jezusa vzame križ na svoje rame
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Križ – ti znamenje sramote,
a od zdaj največja čast!
Bog objel te je kot dete,
kot najdražjo svojo last!
Že zarezal si v ramena …
Eno bosta zdaj oba.
Pot poslednjo, pot krvavo
gre Odrešenik sveta.
III. postaja: Jezus pade prvič pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Vsemogočni na kolenih
kot trstika trepeta:
breme smrtno – zloba grehov –
je pretežka za Boga!
Naj poljubim sveto zemljo,
prah pod tabo, moj Gospod!
In potem naj s tabo vstanem,
s tabo pojdem težko pot!
IV. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Mati stopi mu naproti:
Mati stopi mu naproti:
»Šla sem, da te srečam, Sin!
Da preliješ v dušo mojo
morje svojih bolečin!«
Mati draga, pretrpeča,
o saj veš edino ti,
kaj se pravi to, če tisti,
ki ga ljubimo, trpi!
V. postaja: Simon pomaga Jezusu nositi križ
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Ni prijatelja na poti –
niti enega srca!
Nejevolja tuje duše,
roke tujega moža
so odvzele težko breme
in ga nesle – a doklej?
Nekaj pota. – Le ljubezen
zmore težo preko mej.
VI. postaja: Veronika poda Jezusu potni prt
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Z bridko nečastjo udarcev,
s prahom in s krvjo zastrt
mu božanski je obraz.
Svetla duša svetel prt
predenj nežno razprostre:
»Da obličje si otreš … «
O, presrečna!
V prtu svojem zdaj obličje Božje zreš!
VII. postaja: Jezus pade drugič pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Dalje, dalje gre sprevod.
Kakor púščice, oči
tisoč se zabada vanj.
Pred očmi se mu stemni …
Zemlja, čutiš dih njegov?
V prahu tvojem Bog medli,
da iznova dihne vate –
v Božjo spet te prerodi.
VIII. postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
V smeh in krik strasti pijanih
zadonel je ženski jok.
Mimo zvestih opoteka
s križem se trpeči Bog.
»Ne jokajte, hčere, zame …«
Te razumem prav, Gospod?
Ne s sočutjem le, s kesanjem
naj izpiram svojo pot!
IX. postaja: Jezus pade tretjič pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Vsemogočni več ne more –
v tretje, Bog, na tleh ležiš?
Sikne bič … Iz nezavesti vztrepeta
in grabi križ.
Mora, mora – hoče dalje,
v svojo uro – v dno noči!
Saj od vekov je določil,
da za nas izkrvavi.
X. postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina, z žolčem mešanega
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
»Vzemi, zemlja, kar si dala –
sam bogat je v sebi Bog!
Vendar: to je Mati tkala,
to je delo njenih rok!
Toda: vzemi! – Vzemi, vzemi!
Saj več nisem, nisem svoj!
Saj prišel sem, da brez kraja
večno, človek, ves bom tvoj!«
XI. postaja: Jezusa pribijejo na križ
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
»Ljudstvo moje, kaj sem storil,
da prebadaš mi roke?
Kakšna pota, reci, hodil,
da prebijaš mi noge?«
Le ljubezni ves si gorel,
vsega, vsega si se dal!
A vulkane si ljubezni
šele s križem ti užgal!
XII. postaja: Jezus umre na križu
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Je tragedija božanska
že dosegla višek svoj.
V smrtni žeji Bog umira:
»Sprejmi dušo, Oče moj!«
O, za kakšno strašno ceno
si odkupil me, moj Bog!
Bolj kot vse ljubezen draga
ti človeških je otrok.
XIII. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
Mati, razprostri naročje,
spet ga potrebuje Sin!
V njem želi si odpočiti
od pregroznih bolečin.
Mati, razprostri naročje,
naj še jaz vanj položim
svojo dušo in življenje,
vse, kar ljubim in trpim!
XIV. postaja: Jezusa položijo v grob
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
V mir sobotni tiho lega,
v mir pogreza se Trpin.
Svoje je končal poslanstvo:
svet je rešil Božji Sin.
Mir sobotni ti si kupil,
ljubi Jezus, tudi nam!
O, ne pusti, da zavila
pot bi naša kam drugam …!
Uredila: Mojca Bertoncel
Foto: arhiv: Portala Pridi in poglej, Fortunat Bergant, Križev pot