1. BERILO
Besede razodevajo človekovo mišljenje
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 27,4-7)
Če tresemo rešeto, ostanejo na njem odpadki, podobno je s smetmi v človekovem govorjenju. Lončarsko posodo preizkuša peč, tako človeka preizkusimo v pogovoru z njim. Nego drevesa dokaže njegov sad, tako beseda razodene misli človekovega srca. Ne hvali moža, dokler ne spregovorí, tako namreč preizkušamo ljudi.
PSALM 92
Odpev: »Dobro je, Gospod, da te slavimo.«
Ps 92,2-3.13-14.15-16
Dobro je, Gospod, da te slavimo,
da prepevamo tvojemu imenu, Najvišji,
da zjutraj oznanjamo tvojo dobroto,
tvojo zvestobo ponoči.
Odpev: »Dobro je, Gospod, da te slavimo.«
Pravični pa poganjajo kakor palma,
rastejo kakor cedra na Libanonu.
Vsajeni so v Gospodovi hiši,
v dvorih našega Boga cvetijo.
Odpev: »Dobro je, Gospod, da te slavimo.«
Še v starosti rodijo sadove,
ostanejo polni soka in zelenja,
Oznanjajo, da je Gospod pravičen,
v njem, ki je moja skala, ni izprijenosti.
Odpev: »Dobro je, Gospod, da te slavimo.«
2. BERILO
V Kristusu zmagujemo
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 15,54-58)
Bratje in sestre, ko si bo to, kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.
EVANGELIJ
Flp 2,15d-16a
Aleluja
Aleluja. Žarite na svetu kakor zvezde. Držite se besede življenja. Aleluja.
Govorjenje razodeva človekovo notranjost
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 6,39-45)
Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«
Resnično dober sad
Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ni slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad.
Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega hudo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.
Samo drevo, ki svoje korenine steguje k vodi, lahko rodi sad. Ne more namreč roditi drevo, ki je na suhem in samo. In samo drevo, ki ni polno strupa, lahko rodi užiten sad, ki pa se ga od neužitnega ne da ločiti po videzu. Navzven je strupeni sad lahko celo večji in bohotnejši od dobrega. Niso dovolj oči, kajti oči so zapeljale že prvega človeka. Potrebno je globlje razločevanje, razločevanje misli, okusov, razločevanje vrste drevesa.
Tako tudi človek, ki dela ogromno pobožnih stvari, ni nujno poln Življenja. Potrebno je pogledati globlje, v srce. Kje se to naše srce napaja? Koliko je to srce resnično potopljeno v Kristusa in v dialogu z Njim, ki je edini Učitelj, koliko pa to srce vodi samo sebe, slepi slepega in pada v jamo? V jamo aktivizma, v jamo produktivnosti, v jamo izgorelosti, v jamo nezadovoljstva, ker so rezultati neskladni s trudom, ki je vložen ali celo v jamo samovšečnosti.
O, kako pomembno je torej preveriti korenine in videti ali črpajo iz Izvira, ki je Kristus! Kajti edino tako bo vse rojeno in samo po sebi uničljivo, obleklo neuničljivo in umrljivo obleklo neumrljivo. Sicer naše srce ostaja samo sebi učitelj, voditelj in spremljevalec hkrati ter ustvarja za smrt.
Kar zraste iz poslušanja, tišine, dialoga s Svetim Duhom, ki nam govori, ostaja za večno, ker je rojeno iz Boga. In to je edini dober sad. In edini sad, ki ga Cerkev potrebuje. Vse ostalo je odveč!
Učenec ni nad učiteljem. Lahko postane kakor učitelj, če se izuči, vendar je izučen lahko samo tisti, ki je dolgo časa bil ob učitelju, z njim živel, delil vsakdanjost, ga poslušal, vpraševal in tudi potem, ko je sam postal učitelj, ostal še vedno učenec.
Taka pot rojeva ponižne učitelje, ponižne Kristusove učence, ki ostajajo s koreninami v Odnosu. Iz takih ust potem prihajajo globoke besede, iz take rasti se rojevajo kristjani, ki so drugemu bližnji kakor je bil bližnji Učitelj.
Najprej je potrebno odmakniti dolgo in veliko bruno, ki je med nami in dela med nami varno distanco ter šele nato, v bližnji ranljivosti spoštljivo pogledata iver brata, ki čaka dotika ljubezni, a tudi odločnosti.
Bližina. Naš Učitelj je bil bližnji svojemu ljudstvu, bil je sredi med njimi in ne ločen od njih, vzvišen in dvignjen na privilegije. Bil je majhen, ponižen Učitelj, ki je ostal Sin in iz poslušnosti Očetu prejemal vso avtoriteto in jasnost, ki jo je izkazoval.
Si upamo torej tudi mi ponižno umolkniti in veliko poslušati Besedo, ki v pripravljenem srcu tiho in počasi rojeva nove okuse in novo besedo? Si upamo zreti in ostajati učenci ob tem Učitelju, ki je stregel in si ni pustil streči (prim. Mr 10, 45) in medtem postajati tudi učitelji tistim, ki so nam zaupani? Ne da bi ob tem zapustili Odnos in šli po svoje ter slepi vodili slepe.
Zdi se mi, da bi vsi, ki to beremo, kimali z glavo, toda ko pogledamo po naših občestvih in ne-občestvih, tako manjka prave vere. Nekje se torej zalomi, nekje med poslušanjem in uresničevanjem Besede.
Naj Sveti Duh najde naša ponižna in skesana srca, ki so pripravljena iztegniti svoje korenine k edinemu in pravemu Izviru, ki odžeja, da bi nas potem, ko bomo dolgo časa tiho ob Njem, odprli usta in končno dali besedo z okusom Besede in ne več praznega govorjenja, opravičevanja, dokazovanja ali branjenja, ki utruja. Mi vsi pa tako hrepenimo po Sadu, ki resnično nahrani in tudi ostane!
Vir: Blog Anje Kastelic Bom vrgla mreže, Foto: Unsplash, Obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Roman, opat, v torek Albin (Zorko), škof, pust, v sredo Pepelnica, začetek postnega časa, priprave na Veliko noč, goduje Neža Praška, klarisa, opatinja, v četrtek Kunigunda, kraljica, petek je prvi v marcu goduje Kazimir, poljski kraljevič, sobota je prav tako prva v mesecu; nedelja je prva postna.
Svete maše med tednom bodo vse darovane zvečer ob 18h, razen torka, ko bo zjutraj ob 8,15. Na Pepelnico bo polega večerne maše tudi jutranja ob 8h. Nedeljska maša bo prva ponovno ob 7h, druga ob 10h. Ker bo več časa, boste sv. maše lahko naročali tudi po prvi maši.
Na prvi petek bom ves dopoldan na razpolago za obisk bolnikov in ostarelih po domovih. Poskrbite za obisk duhovnika in prejem obhajila!
V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše in molitev križevega pota. Priložnost za sveto spoved bo v petek pol ure pred mašo in v času molitve križevega pota. V soboto po maši bo prav tako izpostavljeno Najsvetejše za skupno in osebno molitev, ki bo trajala vso noč. Prostovoljci, molivci v imenu župnije, se napišite na list na klopi ob oltarju za lažjo razporeditev.
Verouk bo ponovno potekal po urniku. Otroci povabljeni k sveti maši na pepelnico. Devetošolci bodo po pridigi oddali prošnje za prejem zakramenta sv. birme.
Prihodnjo nedeljo bo »ofer«, redno mesečno darovanje za cerkev.
Slovenska karitas v sodelovanju z romarskim središčem Marije Pomagaj na Brezjah, na prvo postno soboto, 5. 3., vabi k sveti maši v okviru postne spodbude 40 dni brez alkohola, v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Sveto mašo ob 10. uri bo vodil cistercijanski opat p. Maksimilijan File, kjer bodo prošnje in zahvale izročili Mariji. Prenos bo tudi na spletni strani in TV Golica. Po maši bo krajše pričevanje zdravljenih alkoholikov.
Konkretne spodbude za postni čas v družini in osebno boste našli na spletni strani župnije.
SVETE MAŠE
PO 28. 2. 18,00: + Roman Bonča
TO 1 . 3. 8,15 : + Pavle Malovrh, 8. obl.
SR 2. 3. 8,00: + Anica Cernatič
18,00: + Pavla Eržen, 30. dan
ČE 3. 3. 18,00: V čast Materi Božji v zahvalo
PE 4. 3. 18,00: + Stanka Bogataj, 7. dan
++ Mežnarjevi z Gabrške gore
SO 5. 3. 18,00: ++ Janez in Slavka Košir, Graparjevi
NE 6. 3. 7,00: Za župljane
10,00:+ Slavko Šink
Pismo papeža Frančiška za postni čas (II. del)
»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro«
Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2), moremo sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).
Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;2 predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo čez njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).
Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.
Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu in je v stoletjih našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.
Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas, ne le da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpijo v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Vsi smo bratje, 193).
»Če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi«
Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti, ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi«, in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).
Naj nam Devica Marija, iz katere naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.
Rim, Sv. Janez v Lateranu, 11. novembra 2021, god sv. Martina, škofa.
Papež Frančišek
Vir: Sporočila slovenskih škofij, Foto: Unsplash, Obj.: M. B.
MOLITEV ZA MIR
Gospod, Knez miru, ko spremljamo novice o vojni,
molimo in se darujemo za mir med ljudmi.
Prosimo te, da prevlada logika ljubezni in solidarnosti
nad logiko geopolitične prevlade v svetu.
Prosimo za spremembo v srcih in razumu tistih, ki odločajo o vojni in miru,
da zavzamejo držo dialoga in miroljubnega reševanja nesporazumov.
Vsi ljudje smo Tvoji otroci in tvoji otroci so sedaj na obeh straneh vojnih linij.
Vsi trpijo zaradi vojne, najbolj pa družine na obeh straneh,
ki bodo pretrpele izgubo bratov in sester, očetov in mater, mož in žena,
otrok, domov, sosesk in mirnega sobivanja.
Zato Ti, Gospod, Gospodar miru in ljubezni odpri oči vsem,
predvsem pa odgovornim za vojno,
da bodo spoznali svoje napačne poti in da bo prevladal mir.
Naj vsi spoznajo, da imamo samo en skupni dom in da je
veliko več stvari, ki nas povezujejo kot delijo.
Prosimo Te, Ljubezen sama, naj dobri ljudje ne pogledajo vstran
in da se ves svet zedini v prizadevanju za mir v Ukrajini
in vsepovsod po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi vojn in nasilja,
tudi v pozabljenih vojnah daleč vstran od naših oči.
V tej težki uri, Gospod, usliši našo molitev,
ker ti si Ljubezen in kralj miru.
AMEN
Nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore vabi v nedeljo in na pepelnično sredo k molitvi za mir v Ukrajini
Foto: Družina
Dragi bratje in sestre, zaskrbljeno spremljam vojno v Ukrajini in vabim vse slovenske katoličane, da molijo za mir.
V tem trenutku negotovosti in preizkušnje so vsi državni voditelji dolžni storiti vse, da ustavijo nasilje v Ukrajini; vsi verniki pa moramo okrepiti molitev za mir in tamkajšnje prebivalce. Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci (prim. Mt 5,9). Zato vabim duhovnike, da v nedeljo, 27. februarja 2022, pri vseh svetih mašah darujejo sveto mašo za mir in pravičnost (RM str. 795), vernike povabijo k molitvi za mir ter med prošnjami vernikov dodajo dve posebni prošnji:
1. Gospod Bog, Knez miru, pomiri sovraštvo in odpravi krivice, ki vladajo med narodi, da bosta po vsem svetu vladala mir in pravičnost.
2. Gospod Bog, Knez miru, prosimo te za mir v Ukrajini. Vse prebivalce Ukrajine še posebej obvaruj vojnih grozot in slehernega nasilja.
Prav tako vabim duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da molijo rožni venec in litanije Matere Božje za mir v Ukrajini.
Vse Slovenke in Slovence lepo vabim, da se na pepelnično sredo pridružimo pobudi papeža Frančiška, ki je naslednjo sredo (2. marec 2022) razglasil za poseben dan molitve in posta za mir. Papež pravi: »Jezus nas je učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Vse vabim, da pepelnično sredo, 2. marca, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne.«
Kraljica miru – prosi za nas!
Msgr. Stanislav Zore,
ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
DEVETDNEVNICA ZA PRENOVO CERKVE
Cerkev se sooča z velikimi izzivi. Ob tem se pojavljajo pozivi k prenovi. Toda kako naj bi ta prenova izgledala? Kam naj bi vodila? Kaj je cilj teh prizadevanj? Cerkev potrebuje predvsem molitev. Le v pogovoru z Gospodom lahko ugotovimo, kaj je treba storiti in le združeni z Njim lahko naredimo potrebne korake. Zato vas vabimo, da skupaj z nami molite za duhovno prenovo Cerkve. Molitev devetdnevnice se zgleduje po prvotni molitvi učencev, ki so bili devet dni zbrani skupaj z ženami okoli Božje matere Marije, čakali na prihod Svetega Duha. Tako želimo tudi mi devet dni zapored prositi Boga, naj še enkrat izlije svojega Svetega Duha, da bi bila v vseh prizadevanjih v središču vesela novica evangelija. Povežimo se v molitvi – od torka, 22. februarja 2022, ko bo praznik Sedeža apostola Petra do pepelnične srede, 3. marca 2022, ko bomo vstopili v sveti postni čas. Molite doma v krogu družine (morda povabite koga od sorodnikov, sosedov, prijateljev) oz. pridite v cerkev k molitvi rožnega venca pol ure pred sveto mašo. Z devetdnevnico se vključujemo v pobudo OBDAJMO SLOVENIJO Z MOLITVIJO. Sveta Božja Mati Marija – Mati Cerkve, varuj in vodi nas na poti poslušanja in uresničevanja Božje volje. Vsak dan preberite molitveni namen, razmišljanje in (vsaj) desetko rožnega venca – »ki je Svetega Duha poslal«.
Prvi dan: Prošnja, da Jezus vodi proces prenove. Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite? Da, speljal bom pot skozi puščavo.(Iz 43, 19) Gospod, zahvaljujemo se ti, da si nas zbral v svojo Cerkev kot žive kamne in ude svojega telesa. Nagnjeni smo k temu, da bi pozabili, da Cerkev pripada Tebi in da ni odvisna od našega mnenja, ampak od tvojega hotenja. Zato te prosimo, vodi proces duhovne prenove, da bo Cerkev uresničevala in delovala v skladu s Tvojim evangelijem. Pokaži se kot Gospod in Pastir svoje Cerkve, da naša prizadevanja ne bodo zaman, ampak bodo služila gradnji tvojega kraljestva, da bo Cerkev vedno bolj postajala kraj, kjer bodo ljudje doživeli, da si Ti pot, resnica in življenje. Daj, da bomo Cerkev prepoznali kot kraj, kjer ti živiš in si navzoč. Blaženi Anton Martin Slomšek, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Drugi dan: Prošnja za dar molitve Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence. (Lk 11,1) Gospod, zahvaljujemo se ti, da si naš Oče, in da se lahko v vseh svojih potrebah obračamo nate. Cerkev potrebuje prenovo. Toda postanemo lahko negotovi zaradi javnega mnenja, političnih in medijskih zahtev. Pogosto izgubimo izpred oči to, kar je bistveno, ker iščemo rešitev v strukturah in razpravljanjih, ne pa v Tebi in tvoji navzočnosti. Zato te prosimo, daj nam dar molitve in pogum za tihoto, da bomo sredi mnogih glasov, ki nas obdajajo in nam govorijo, mogli slišali glas tvojega Svetega Duha, poslušati samo njega in se v procesu prenove usmerjati neprestano nate, živo Besedo. Sveta Terezija Deteta Jezusa, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Tretji dan: Prošnja za osebno spreobrnjenje in edinost s Cerkvijo Kako moreš reči svojemu bratu: »Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa, in glej, bruno imaš v svojem očesu« (Mt 7,4) Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo te spoznali, in da si nam odpustil naše grehe, da bi lahko živeli spravljeni z Bogom. Pogosto obsojamo napake drugih. Toda prenova Cerkve je možna samo tako, da se vsak od nas spreobrne in dopusti, da ga ti prenoviš. Zato te prosimo: Pomagaj vsakemu od nas, da bo rasel v živem, osebnem odnosu s Teboj. Hkrati nam daj vedno globlje razumeti, kako edinost s Cerkvijo, pomeni tudi edinost s teboj. Daj, da bomo vedno tesneje povezani s papežem. Vse, ki so si kot predstavniki Cerkve nakopali hudo krivdo, vodi k resničnemu kesanju in zadoščevanju. Potolaži in ozdravi žrtve ter jim daj občutiti svojo ljubezen. Pomagaj nam, da nas ob spoznanju, da Cerkev v vsej svoji svetosti sestavljajo grešniki, to ne bo vodilo v obup in zavračanje, ampak k večjemu usmiljenju in trdnejši volji, da bomo najprej sami postali bolj zvesti učenci in bolj prizadevni delavci v tvojem vinogradu. Sveti apostol Pavel, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Četrti dan: Prošnja za ljubezen in modrost v prizadevanju za resnico Prva zapoved je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Nobena druga zapoved ni večja od teh dveh. (Mr 12,30-31) Včasih podležemo skušnjavi, da bi resnico in ljubezen izigrali drugo proti drugi: Ali si ne upamo več poimenovati slabega, ker mislimo, da tisti, ki ljubi, ne sme nič kritizirati, ali pa zapademo v trdosrčnost in tako oznanjamo izkrivljeno resnico. Lahko smo v skušnjavi, da bi dali nauku Cerkve drug pomen, kadar je ta v nasprotju z našim hotenjem. Zato te prosimo, daj nam vedno globlje razumeti, da sta ljubezen in resnica v Tebi neločljivo povezani. Daj nam sposobnost vživeti se v drugega in kadar je naše lastno hotenje v nasprotju s tvojimi zapovedmi, obnovi v nas zaupanje, da je nauk Cerkve izraz tvoje ljubezni in resnice. Sveti Janez Krstnik, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Peti dan: Za škofe, duhovnike in diakone Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, kdor prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: Moje pribežališče si in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam. (Ps 91,1-2) Gospod, zahvaljujemo se ti za škofe, duhovnike in diakone, ki jih ti sam kličeš in jim naročaš, naj pasejo nas, tvojo čredo, podeljujejo zakramente in oznanjajo evangelij. Mnogi med njimi so v veliki osamljenosti in izpostavljeni sovražnosti in nasprotovanju. Tudi zvesti duhovniki so pavšalno obtoženi. Pogosto je njihova služba napačno razumljena kot objestnost, njihova polnomočnost pa zavrnjena. Zato te prosimo, naj bosta molitev in evharistija središče njihovega življenja in vir moči, da bodo kos zahtevam službe in se bodo upirali mikom in nasprotovanjem sveta. Daj jim pogum, da bodo Božje ljudstvo prav vodili ter se trdno držali resnice evangelija. Daj, da nam bodo dober zgled zvestobe in stanovitnosti v veri. Sveti Janez Marija Vianney, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Šesti dan: Molitev za Svetega Duha za združenja in župnije »Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. «. (1 Kor 12,4-6) Gospod, zahvaljujemo se ti, da toliko ljudi predano sodeluje pri graditvi Tvojega kraljestva, ko Cerkev oblikujejo in bogatijo s sodelovanjem. Včasih pa podležemo nevarnosti, da vse uredimo tako, da za Svetega Duha ni več prostora. Pozabljamo, da naše zavzemanje v Tvoji Cerkvi ne sme služiti nam samim, ampak graditvi Tvojega kraljestva. Zato te prosimo, daj vsem dejavnim katoličanom svojega Svetega Duha; daj jim dar poslušanja in razločevanja. Pomagaj nam, da ne bomo stremeli po položaju ali vplivu, ampak bomo v skladu z svojimi duhovnimi darovi velikodušno prispevali, da bo Cerkev kraj, kjer se ljudje čutijo sprejete in najdejo skupnost. Sveti Jožef, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Sedmi dan: Molitev za Božje ljudstvo Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, pridobljeno za to, da bi oznanjali hvalo njega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč. (1 Pet 2,9) Gospod, zahvaljujemo se ti, da nas obdarujaš z dostojanstvom Božjega otroštva. Včasih želimo uveljaviti svoje zamisli in želje. Pri tem pozabljamo, da moč v krščanskem smislu pomeni predvsem odgovornost in nesebično podaritev tam, kamor si nas postavil. Zato te prosimo, pomagaj nam razumeti dostojanstvo Božjega otroštva. Daj, da bomo s hvaležnostjo vršili naloge, ki nam jih Bog zaupa. Varuj nas pred željo po moči in daj, da bomo vedno globlje razumeli, da je Kristusova moč v križu. Okrepi bratstvo med nami, medsebojno podaritev v družinah in skupnostih ter spoštovanje medsebojnih darov in poklicanosti drugih in ne dovoli, da bi napuh ali prevzetnost ustvarjala needinost med ljudmi. Sveti apostol Jakob, st., izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Osmi dan: Prošnja za stanovitnost in ponižnost Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebom. (Ef 6,12) Gospod, zahvaljujemo se ti, da nas tvoj Sveti Duh razsvetljuje in poučuje v resnici. V naši družbi se razglašajo številne ideologije in zmote. Včasih podležemo skušnjavi, da bi se podredili duhu časa. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da v obrambi vere pretiravamo in smo prepričani v svoj lastni prav. Zato te prosimo: Daj nam potrpežljivost in mirnost v razpravljanjih o veri. Pomagaj nam, da se ne bomo zmedli in vodi nas zvesto po Kristusovi poti, tudi kadar nam je to neprijetno. Varuj nas pred mislijo, ki raje sledi duhu časa, namesto, da bi v zvestobi evangeliju bila znamenje v tem času. Obenem nam pomagaj, da bomo v prizadevanju za resnico ostali ponižni in da ne bomo iskali svoje časti, ampak Tvojo. Blaženi Alojzij Grozde, izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!
Deveti dan: Molitev za sodelovanje v družbi Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. (Mt 5,13-14) Gospod, zahvaljujemo se ti, da si nas določil za pričevalce v tem svetu. Včasih smo tako ujeti v svoje potrebe, skrbi in želje, da se vrtimo le okoli sebe. Namesto z oznanjevanjem evangelija, se ukvarjamo z notranjimi prepiri. Pozabljamo, da ima Cerkev sporočilo, ki osvobaja ljudi, ki jih trpinči in obvladuje duh časa – sporočilo, ki jim daje novo moč in upanje. Zato te prosimo, pomagaj nam, da bomo luč v tem svetu in bomo razumeli, da evangelij nagovarja človeka do globin njegove duše, ter da družba potrebuje krščanski nauk. Daj nam pogum, da bomo evangelij ponesli ljudem, da bodo ljudje izkusili tvojega Svetega Duha. Sveti Janez Pavel II., izprosi nam duhovno prenovo Cerkve!