Foto: Tatjana Splichal – Družina
Sinoda o sinodalnosti 2021–2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Smernice za prvo fazo posvetovanja so obsežene v t.im. Pripravljalnem dokumentu in v priročniku Vademekum. V tem in drugih člankih objavljamo izbrane izseke iz obeh dokumentov, ki imajo poseben praktičen pomen za izvedbo posvetovanja.
Resnično sinodalni proces: poslušanje, razločevanje in sodelovanje
(Vademekum pogl. 2.2)
Sinodalni proces je predvsem duhovni proces. Ni le mehanično zbiranje podatkov ali vrsta srečanj in razprav.Sinodalno poslušanje je usmerjeno k razločevanju. Od nas zahteva, da se učimo in izvajamo umetnost osebnega in skupnega razločevanja, se poslušamo, poslušamo svoje versko izročilo in znamenja časa ter skušamo razločiti, kaj Bog govori vsem nam. Papež Frančišek tako opisuje oba med seboj povezana cilja tega procesa poslušanja: »Poslušati Boga, da bomo z njim slišali krik njegovega ljudstva; poslušati njegovo ljudstvo, dokler ne bomo v sozvočju z voljo, h kateri nas kliče Bog.«[1]
Tovrstno razločevanje ni le enkratna vaja, ampak način življenja, utemeljen v Kristusu pod vodstvom Svetega Duha, življenje za večjo Božjo slavo. Skupno razločevanje pomaga pri izgradnji cvetočih in odpornih skupnosti za današnje poslanstvo Cerkve. Razločevanje je Božja milost, ki zahteva naše človeško sodelovanje: molitev, razmišljanje, spremljanje notranjega razpoloženja, poslušanje ter pristen, pomenljiv in sprejemajoč pogovor.
Cerkev nam ponuja več ključev razumevanja duhovnega razločevanja. V duhovnem smislu je razločevanje umetnost razlaganja, v katero smer nas vodijo srčne želje, ne da bi se pustili zapeljati tistemu, kar bi nas vodilo, kamor ne želimo. Razločevanje vključuje razmislek ter zaposli srce in glavo pri sprejemanju odločitev, s katerimi iščemo in najdemo Božjo voljo v našem konkretnem življenju.
Če je poslušanje metoda sinodalnega procesa in je razločevanje cilj, potem je sodelovanje pot. Če spodbujamo sodelovanje, nas to vodi iz samih sebe k vključevanju drugih, ki imajo drugačna stališča od naših. Če poslušamo tiste, ki imajo enake poglede kot mi, ne bomo želi sadov. Dialog vključuje združevanje različnih mnenj. Bog pogosto govori z glasovi tistih, ki jih zlahka izključimo, zavržemo ali odpišemo. Še zlasti se moramo potruditi, da bomo prisluhnili tistim, ki bi se nam morda zdeli nepomembni, in tistim, ki nas silijo, da razmislimo o novih stališčih, ki bi lahko spremenila naš način razmišljanja.
[1] Frančišek, Govor na slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve škofovske sinode (17. oktober 2015).