“Pomembno je, da mednarodna skupnost okrepi prizadevanja za sodelovanje, da bi imeli vsi ljudje hiter dostop do cepiv. Ne gre za vprašanje koristnosti ali usluge, ampak za vprašanje pravičnosti.” (Vatican Media)
Papež Frančišek je v petek, 17. decembra, v avdienco sprejel nekatere nove veleposlanike pri Svetem sedežu, ki so mu izročili poverilna pisma. Prihajajo iz Moldavije, Kirgizistana, Namibije, Lesota, Luksemburga, Čada in Gvineje Bissaua. Sveti oče je na začetku izrazil svoje spoštovanje do voditeljev njihovih držav ter zagotovil svojo molitev zanje ter za njihove rojake. Zaželel je, »naj jih vsemogočni Bog obilno blagoslovi z mirom in blaginjo.«
»Ko sem pred dobim letom dni ob enaki slovesnosti srečal vaše kolege, je bil svet še vedno v primežu pandemije, vendar pa so se ob prvih cepivih na obzorju začela pojavljati znamenja upanja. Tedaj so mnogi verjeli, da bo njihov prihod napovedal hiter konec pandemije. Čeprav je bil od tedaj dosežen velik napredek, leto dni pozneje vidimo, da covid-19 še vedno povzroča bolečino in trpljenje, da niti ne omenjamo izgube človeških življenj. Pomembno je, da mednarodna skupnost okrepi prizadevanja za sodelovanje, da bi imeli vsi ljudje hiter dostop do cepiv. Ne gre za vprašanje koristnosti ali usluge, ampak za vprašanje pravičnosti.
Stvarnost trenutne pandemije nas ponovno spominja, da smo »globalna skupnost, kjer so problemi ene osebe problemi vseh« (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 32). Kljub medicinskemu in tehnološkemu napredku v preteklih letih je nekaj mikroskopskega – navidezno nepomembna stvar – za vedno spremenilo naš svet, pa če se tega zavedamo ali ne. Kot sem dejal na začetku pandemije, se je iz te izkušnje nujno potrebno naučiti in odpreti oči, da bi videli to, kar je najpomembnejše: drug drugega (prim. Statio orbis, 27. marec 2020). Posebej iskreno upam, da se bo preko te izkušnje mednarodna skupnost bolj zavedala dejstva, da smo ena sama človeška družina; vsakdo izmed nas je odgovoren za svoje brate in sestre, brez izjeme. To je resnica, ki bi nas morala spodbuditi, da bi se soočali ne le s trenutno zdravstveno krizo, ampak z vsemi težavami, ki pestijo človeštvo in naš skupni dom – revščina, emigracija, terorizem, podnebne spremembe, če naštejemo le nekatere; in da bi to storili na solidaren in ne izoliran način.
Medtem ko je s pandemijo prišlo na dan to, kar je v človeštvu najboljšega, v smislu posameznih in kolektivnih dejanj velikodušnosti, služenja in žrtvovanja, je potrebno na institucionalni in medvladni ravni storiti veliko več za spodbujanje »kulture srečanja« v službi skupnega dobrega za našo človeško družino. V zvezi s tem Sveti sedež ceni pomembno vlogo, ki jo imate, kar dokazujeta njegova lastna diplomatska prisotnost in sodelovanje v mednarodni skupnosti. Vaše delo, dragi veleposlaniki, pogosto poteka v tišini in brez javnega priznanja. In vendar vi že razumete, kaj se mora svet naučiti iz pandemije: da je potrebno gojiti odnose in olajšati medsebojno razumevanje z ljudmi različnih kultur in izvora, da bi skupaj sodelovali pri izgradnji pravičnejšega sveta. Poglavitno sredstvo, ki vam je na razpolago za izvedbo te naloge, je dialog. V nasprotju s kakršnim koli slabšalnim pojmovanjem te močne oblike komunikacije, se diplomati zavedajo »potrpežljive in krotke moči dialoga« (Srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora, Nikozija – Ciper, 2. december 2021).
Dragi veleposlaniki, ob začetku vašega novega poslanstva vam izrekam svoje najboljše želje in vam zagotavljam, da so uradi Svetega sedeža pripravljeni sodelovati z vami v plodnem dialogu, da bi soočali vprašanja skupnega interesa, zlasti tista, ki zadevajo človeštvo in naš skupni dom. Na vas, na vaše družine, na diplomatske sodelavce ter na vaše osebje iz srca kličem obilje božjih blagoslovov. Hvala!«
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan