Za vas piše:Ksenja Hočevar
Mohorjeva družba je 27. julija dopolnila 170 let. Jubilej so s slavjem obeležili sinoči, v četrtek, 23. septembra, v Celjskem domu.
S pesmijo zbora I. gimnazije Celje, premiero igrano-dokumentarnega filma in petimi nagovori: sekretarke na Ministrstvu za kulturo RS Ignacije Fridl Jarc, direktorja javne agencije za knjigo Dimitrija Rupla, župana Bojana Šrota, škofa Maksimilijana Matjaža, ter predsednika in ravnateljice Mohorjeve družbe, Lojzeta Kozarja in Tanje Ozvatič, so se na prireditvi z eminentnimi gosti sprehodili skozi bogato 170-letno zgodovino založbe, ki jo je leta 1851 s somišljeniki ustanovil bl. Anton M. Slomšek.
Predsednik Pahor: »Mohorjeva družba izpolnjuje vizijo ustanovitelja Slomška«
»Sto sedemdesetletno zgodovino Mohorjevo družbe zaznamujejo vizionarstvo, vztrajnost in predanost slovenskemu jeziku in slovenstvu. Od ustanovitve naprej Mohorjeva družba, kot začetnica slovenskega organiziranega založništva, neutrudno skrbi zato, da je slovenska tiskana beseda doma v imenitnih knjigah, doma v zdomstvu in izseljenstvu,« je dejal v video nagovoru predsednik Borut Pahor, častni pokrovitelj prireditve. Da Slovenci nimamo veliko ustanov, ki jih odlikuje tako dolga zgodovina neprekinjenega delovanja, je dejal predsednik države, zato smo po njegovih besedah vsi na Mohorjevo družbo posebej ponosni. Zahvalil se je vsem, »ki še danes skrbite, da Mohorjeva družba izpolnjuje vizijo ustanovitelja Antona Martina Slomška, da bi bile knjige v slovenskem jeziku dostopne vsakomur.« Zahvaljujoč Slomšku in njegovim somišljenikom, je sklenil nagovor predsednik Pahor, »so Mohorske knjige postale in ostale prvina, ki povezuje Slovence in Slovenke celotnega etničnega prostora. Naj živi slovenska knjiga in srečno Mohorjeva!«
Državna sekretarka Fridl Jarc: »Nocojšnje slavje je priznanje duhovščini …«
V skoraj polurnem dokumentarno-igranem filmu, ki ga je režiral Patrik Krajnc, posneli pa v studiu Siposh, so sodelavci Mohorjeve, bralci njihovih knjig in zgodovinarji – med drugim Jože Faganel, Kajetan Gantar in Igor Grdina – odstirali prelomne dogodke v 170-letni zgodovini založbe, igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja in družina Bevc iz Babne gore pa so filmsko upodobili pomembne osebnosti, ki so oblikovale uspešno Mohorjevo zgodbo.
Slomšek je spoznal, da je treba s knjigo ohraniti slovensko besedo in omiko. (Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo)
Ob tem je dodala: »Danes se ne poklanjamo samo najstarejši slovenski založbi, ampak tudi vsem rodoljubom, ki so se – veliko bolje kot to znamo marsikdaj mi danes, ko je pravica do rabe slovenskega jezika splošno uveljavljena in ko se soočamo s pritiski za uvedbo predavanj v angleščini na naših univerzah – zavedali, kako pomembno je graditi bralno kulturo in bralno pismenost med ljudmi ter skrbeti za knjige in učbenike v domačem jeziku.« Ni naključje, je dejala državna sekretarka, da je društvo, ki je imelo namen širiti knjigo in materni jezik, dobilo ime po sv. Mohorju, častili so ga namreč na vsem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh. »Nocojšnje slavje je priznanje duhovščini, njenim prizadevanjem za krepitev narodne zavesti, slovenščine in slovenske literature na naših tleh,« je dejala Fridlova in sklenila, da »Mohorjeva na najbolj imeniten način dokazuje svojo vitalnost in obetavno založniško prihodnost ter pritrjuje Slomškovim besedam: Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, jih vrli naslednik vreden ni.«
Župan Bojan Šrot, ki je Mohorjevi družbi že maja podelil najvišje občinsko priznanje, je izrazil ponos, da ima založba v Celju že 94 let svoj dom. »S svojim odnosom do jezika, literature in tradicije pomembno bogatite kulturno življenje našega mesta in širšega etičnega prostora,« je dejal in se jim zahvalil »za ohranjanje in spodbujanje bralne kulture. Celje je mesto knjige!«
V imenu Cerkve na Slovenskem je »veliko veselje, hvaležnost in poklon« Mohorjevi družbi za častitljivi jubilej izrazil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž.
Ponosni smo na nepregledno množico Mohorjanov, lahko jim rečemo svečeniki besede, ki so bili in so še danes iz vseh slojev slovenskega naroda, in ki so skozi vso obdobje Mohorjeve zgodovine pričevali, da je beseda ena najbolj plemenitih človekovih darov. Darov, ki človeka vodi v neslutene globine njegove lastne osebe in tudi Božje skrivnosti. Zato je vredno zanjo dati največ, dati vse. Škof Matjaž je še dejal, da so se kot ljudje Bibličnega razodetja zavedali, da je na začetku vsega bila Beseda, »da je vse po njej nastalo, da se je Bog sam razodel kot Beseda, ker je hotel vstopiti v odnos s človekom na svoboden, na oseben in na ustvarjalen način. Hvala vam, da z vašo dejavnostjo ta način gojite in ga prinašate v naš čas.« Ob koncu nagovora je škof sodelavcem Mohorjeve zaželel, naj ostanejo »svečeniki Besede v tem in prihodnjem času.«
Alojzij Kozar: »Če je v preteklosti Mohorjeva učila brati, jih mora danes učiti razmišljati«
Predsednik društva Mohorjeva družba Alojzij Kozar je kot največji uspeh Mohorjeve družbe označil, da knjig ne izdaja samo ona, ampak knjige rastejo kot gobe po dežju. »Vemo pa, da vse gobe niso užitne, da so nekatere tudi strupene. Kljub množici knjig torej poslanstvo Mohorjeve ni končano. Naloga je še naprej enaka, kakor so jo opredelili bl. Slomšek in sodelavci: Dati Slovencem dobre in poceni knjige,« je dejal prekmurski duhovnik Kozar in pritrdil, da to Mohorjeva dela tudi danes: »Izdaja knjige z dobro, koristno, duhovno bogato vsebino.« Da pa to ni edina naloga Mohorjeve, je dejal Kozar: »Če je v preteklosti Mohorjeva učila brati, jih mora danes učiti razmišljati, trezno, neobremenjeno. Učiti medsebojnega spoštovanja, strpnosti in dialoga.« Knjiga se mora, je sklenil Kozar, »vrniti v svetišče našega naroda, naših družin in naših src.«
Prireditev je s pesmijo začel, povezoval in sklenil zbor prve gimnazije v Celju (gimnazije, kjer je učenost nabiral tudi bl. Slomšek) z zborovodjem prof. Tomažem Marčičem, z besedo pa povezovala Maja Gorjup Zdovc.
Mohorjeva družba je prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega ozemlja, je kot zadnja govornica dejala ravnateljica Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič: »Mohorjeva družba je naredila slovensko literaturo in slovenski narod. Danes njena vloga ni več vodilna, a Celjska Mohorjeva družba ostaja ena pomembnejših klasičnih slovenskih založb,« je dejala ravnateljica Ozvatičeva, ki, kot je dejala, z veliko odgovornostjo sprejema vsakdan svojega ravnateljevanja: »Bl. Slomšek mi s slike, ki visi v moji pisarni, včasih vzpodbudno pomežikne, včasih pokara in mrko gleda, vselej pa toplo čutim ob sebi njegovo bližino.«
Ravnateljica se je v nagovoru zahvalila vsem sodelujočim na prireditvi, sestrskim družbam Celovški in Goriški Mohorjevi založbi ter »bratu«, društvu Mohorjan s Prevalj, kjer je imel nekaj časa MD svoj sedež. Posebej pa se je zahvalila vsem 21 zaposlenim sodelavkam in sodelavcem ter dodala, da Mohorjevi knjigarni v Celju in Ljubljani nista le prodajalni, ampak sta »prostor srečevanja, tkanja vezi, literarnega dogajanja, tudi navdih porajanja novih verzov in knjižnih vrstic. Sta okno vseh našim in številnim drugim knjigam in izdelkom.« Ob koncu pa izdala še novost: Celjska Mohorjeva družba za leto 2023 napoveduje začetek podeljevanja nove literarne nagrade, Finžgarjeve nagrade.