25. nedelja med letom (leto B), nedelja svetniških kandidatov, 19. septembra 2021
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35)
1. berilo
Hudobni sklenejo usmrtiti pravičnega
Berilo iz knjige modrosti (Mdr 2,12.17-20)
Brezbožniki so govorili: »Zalezujmo pravičnega, ker nam je v napoto, ker nasprotuje našim delom, ker nam očita grehe zoper postavo in nas obtožuje za grehe pri naši vzgoji. Poglejmo, ali so njegove besede resnične, prepričajmo se, kakšen bo njegov konec. Če je namreč pravični res Božji sin, se bo zanj Bog zavzel in ga rešil iz roke nasprotnikov. S sramotenjem in mučenjem ga preizkusimo, da bomo spoznali njegovo dobroto, da se bomo prepričali o njegovi potrpežljivosti. Na sramotno smrt ga obsodimo, saj ga bo po njegovih besedah rešil Bog.«
Psalm 54
Odpev: »Gospod podpira mojo dušo.«
O Bog, v svojem imenu me reši,
v svoji mogočnosti mi izreci sodbo.
O Bog, usliši mojo molitev,
prisluhni izrekom mojih ust.
Odpev: »Gospod podpira mojo dušo.«
Zakaj tujci so se dvignili zoper mene,
nasilneži mi strežejo po življenju,
na Boga se ne ozirajo.
Glej, Bog pa mi pomaga.
Odpev: »Gospod podpira mojo dušo.«
Glej, Bog pa mi pomaga,
podpira mojo dušo.
Rad ti bom opravljal daritve,
hvalil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.
Odpev: »Gospod podpira mojo dušo.«
2. berilo
Delajmo za mir, da bo rastla pravičnost
Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 3,16-4,3)
Preljubi, kjer sta nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo. Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine. In sad pravičnosti se seje v miru tistim, ki uresničujejo mir.
Od kod med vami boji in od kod prepiri? Ali ne od tod: iz naslad, ki se vojskujejo v vaših udih? Želite, a nimate. Ubijate in ste nevoščljivi, in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite. Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč za to, da bi to porabili za svoje naslade.
Aleluja
Aleluja. Bog nas je poklical po evangeliju, da bi prišli do slave našega Gospoda Jezusa Kristusa. Aleluja.
Evangelij
Jezusov učenec je drugim služabnik
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 9,30-37)
Tisti čas so Jezus in njegovi učenci prepotovali Galilejo, vendar ni žêlel, da bi kdo to izvedel. Učil je namreč svoje učence in jim govóril: »Sin človekov bo izročèn v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« Oni niso razumeli te besede, a so se ga bali vprašati.
Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. Tedaj je sédel, poklical dvanajstére in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
Oni pa so molčali …
Ubijate in ste nevoščljivi in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite. Prosite, pa ne prejemate, ker slabo prosite – namreč za to, da bito porabili za svoje naslade.
Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji.
Pred današnjo Besedo moramo umolkniti vsi, kajti postavlja nas pred dejstvo življenja, ki kliče, da gremo v njem do konca. Kako malokrat si upamo v globino stvari, kako malokrat si upamo pogledati v oči in stvari poimenovati z njihovim imenom, take, kot so in ne take, kot jih skušamo prikazati samo za to, da nikogar ne bi vznemirili in bi vsaj navidez vse imelo podobo “moralne neoporečnosti”. Ta je veliko let očitno bila pomembnejša od samega Kristusa, ki je za marsikoga zelo oporečen. Še danes.
V človeku se namreč bije bitka med izbiro in ne izbiro. Veliko ljudi ne izbira in s tem avtomatsko izbira smrt. Življenje, ljubezen in dobroto pa je potrebno zavestno izbrati! Ta izbira pa ne pozna vmesne poti, pozna samo tisto, ki gre do konca.
In zakaj se tja bojimo? Zaradi konca … ker življenje zares vključuje daritev samega sebe, svojega življenja, vključuje vznemirjanje, vključuje razkrinkanje hudih duhov, vključuje razkrinkanje povprečnosti in ležernosti življenja, ki nobenega ne zadovolji! Kakor vrečka čipsa ne more nadomestiti dobrega kosila, tako povprečno življenje, ki se trudi, da nikogar ne bi vznemirilo in prav tako nihče ne bi vznemiril njega, ne more nagovoriti.
Nasprotno, vedno so nagovarjali tisti, ki so biti budni! Svetniki. S častjo oltarja in brez nje.
Oni so prebujali, ker so se upali pustiti raniti, umazati, dotakniti in stvari poimenovati z njihovim pravim imenom.
Kristus sam vznemirja, ker stvari predstavi take, kakršne so. Farizejska in herodovska miselnost tega ne prenese, zato jasno pove: “Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.”
Prvo berilo jasno in brez olepšav razkrinka misel, ki vodi brezbožne, tiste, ki ne prenesejo življenja: “Zalezujmo pravičnega, ker nam je v napoto, ker nasprotuje našim delom, ker nam očita grehe zoper postavo in nas obtožuje za grehe pri naši vzgoji.”
Sprašujem se, koliko ljudi, ki so imeli v sebi življenje, je bilo med nami že utišanih? Kolikim smo mi sami nastavili zanko in jih odrinili preprosto zato, ker so nam bili v napoto? Ker so vznemirjali našo misel povprečnosti.
Kristus je bil marsikomu v napoto. Pravzaprav je še danes. Ker nas nenehno meče ven iz “evangelija”, ki smo si ga prikrojili po svoje, interpretirali po svoje, na način, ki nikogar več ne vznemirja. A to ni evangelij!
Bojimo se, da bi nas resnični evangelij spravil v nelagodje kakor je Kristusovo vprašanje presenetilo učence. Bojimo se, da bi nas zaustavil in razkrinkal, ko nas vodi pravilo: “Kdor me vznemirja, ga odrežem. Kdor nasprotuje in se z menoj ne strinja, ga utišam.”
Vsi imamo v sebi to pokvarjeno in preračunljivo misel, s katero hočemo rešiti sami sebe. Tudi za ceno utišanja drugih. Še je v nas Kajn, ki Abela preprosto ubije, ker mu je v napoto. Še so v nas vprašanja o tem, kateri izmed nas je največji.
Kristus pa nas ljubeče in odločno vedno znova vrača k pravemu cilju. Naš cilj so nebesa, je daritev življenja, so praske, so rane zaradi ljubezni in zaradi zla, ki se v to ljubezen zaganja. Naš cilj je izpolnjenost, ki je v tem, da bi vsi spoznali Očeta.
Za Kristusa je prvi tisti, ki služi. Tisti, ki se ne ukvarja s sabo in s svojim povišanjem, temveč opazi drugega v njegovi potrebi in se mu daruje. S tistim malim, kar ima. To je dovolj. Nato drugemu in spret drugemu. Tako cilj našega življenja postaja izgubljanje lastnih prvih mest, da bi vsi imeli vse.
V nas poleg tega Kajna, ki se boji zase in ga brat ne zanima, živi tudi otrok. Tisti otrok, ki ga Kristus vzame k sebi in učencem pokaže za zgled. Kdor torej sprejme enega takih otrok, sprejme in oznanja Boga. Ker otrok povezuje, otrok vedno išče odnos, išče in da samega sebe, da bi dobil tako iskano in potrebno ljubezen. Vse je pripravljen narediti, da bi starše prebudil in bi mu ti dali sami sebe. Ta otrok je v nas. Otrok, ki je pripravljen iti do konca zato, da bi v ljudeh prebudil košček topline. Pripravljen se je odpovedati sebi, da bi v drugem prebudil njegov najlepši potencial, ki je ljubezen. Njegovo edino poslanstvo in cilj je torej sprejeti in dati ljubezen. Na to bistvo Božjega otroštva smo prevečkrat pozabili. Pozabili smo na odnose. Na to, da je bolj pomembno biti bratje kakor to, da nekaj naredimo in zablestimo.
Premalo imamo očetov in mater med nami. Premalo smo očetje in matere, ki bi pred seboj ne imeli to, kdo izmed nas je največji, temveč Očeta, ki hoče preko naše grešnosti in majhnosti svetu pokazati, da smo med seboj lahko bratje! Če pa smo bratje, obstaja Oče!
Bog torej potrebuje normalne kristjane! Kristjane, ki si upajo umazati drug z drugim, pogledati v obraz, spoštljivo poklicati stvari po imenu, zlo tudi poimenovati kot zlo in ga ne skrivati v pobeljene grobove, si odpustiti in ranjeni, a odpuščeni hoditi naprej. Do cilja, ki je nebeški Jeruzalem, kjer je Oče končno združen z vsemi svojimi otroci.
Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic), foto: M. B., obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Andrej Kim Tae-gon, duhovnik in drugi korejski mučenci, v torek Matej (Matevž), evangelist, apostol, v četrtek pater Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik, v petek Anton Martin Slomšek, škof, nedelja je 26. med letom, Slomškova nedelja, ekumenski dan.
Svete maše bodo vsak večer ob 19h razen torka in četrtka, ko bo zjutraj ob 8,15. V petek in v soboto bo po maši izpostavljeno Najsvetejše.
Ta teden bo verouk po urniku, ki visi na oglasni deski. Pridite kar k cerkvi razen drugega razreda, ki ima srečanje v učilnici. Verouk za prvi razred z vpisom se bo začel v četrtek, 30. septembra (zadnji dan v septembru), ob 17h v veroučni učilnici. Katehetski prispevek za župnijsko katehezo v celotni dekaniji je poleg stroškov učbenika in delovnega zvezka po skupnem dogovoru za prvega otroka, ki obiskuje verouk 25€, za drugega 15€ in za tretjega pri verouku iz iste družine 10€. S tem katehetskim prispevkom krijemo vsaj del stroškov, ki nastanejo (honorar katehistinjam, ogrevanje, elektrika…).
Loški bratje kapucini vabijo na romarski shod v čast sv. patru Piju ki bo v soboto, 25. septembra, v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Prva maša bo ob 6h, druga ob 8h. Od 10h dalje bo češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, ob 15,30 pričevanja, ob 16,30 rožni venec s »Pijevo pesmijo«, ob 17. uri slovesna romarska maša, ki jo bo vodil p. Danilo Holc, minorit.
Boglonaj za »ofer« – darovanje ob sejmu na Volči!
SVETE MAŠE
PO 20. 9. 19,00: + Milan Križnar, obl.
TO 21. 9. 8,15: V zahvalo sv. Roku
SR 22. 9. 19,00: + Ana Bujadinović
ČE 23. 9. 8,15: + Martin Justin
PE 24. 9. 19,00: + Pavel Mrak, 3. obl.
SO 25. 9. 19,00: + Milka Vilfan
NE 26. 9. 7,00: Za župljane
10,00: ++ Minka in Janez Ravnikar, Kalanovi
Spoštovani, za vstop v cerkev morate na podlagi veljavnih predpisov izpolnjevati pogoj PCT (prebolelost, cepljenje, testiranje). V nasprotnem primeru sledite sv. maši pred vhodnimi vrati zunaj na prostoru pri zvoniku, kjer je zvočnik. Obhajilo boste lahko prejeli po sv. maši.
Hvala vam, da z odgovornim načinom življenja, s spoštovanjem vladnih odlokov za zajezitev širjenja okužb in bolezni in z upoštevanjem določil naših škofov za varovanje in ohranjanje zdravja, izražate ljubezen in spoštovanje do sebe in bližnjega.
Duhovno, duševno in telesno zdravje so darovi, ki so nam izročeni. Skrb za vse oblike zdravja pa naše stalno prizadevanje in odgovornost, ki nam je zaupana.
