23. nedelja med letom (leto B), 5. septembra 2021
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
1. berilo
Prerok napoveduje obupanim izredna Božja znamenja
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 35,4-7)
Recíte njim, ki so plahega srca: »Bódite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje prihaja, Božje povračilo, on prihaja, da vas reši!« Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hrômi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal. Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci, v pustinji potoki. Goljava bo postala jezero, žejna dežela vrelci vodá.
Psalm 146
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Gospod varuje zvestobo na veke.
Gospod pomaga do pravice zatiranim.
Gospod daje kruha lačnim,
Gospod osvobaja jetnike.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Gospod odpira oči slepim,
Gospod dviga potrte,
Gospod ljubi pravične.
Gospod varuje tujce.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
Gospod podpira siroto in vdovo,
pota krivičnih pa uničuje.
Gospod bo kraljeval na veke,
tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.
Odpev: »Hvali, moja duša, Gospoda!«
2. berilo
Bog je ubožne izbral za dediče kraljestva
Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,1-5)
Moji bratje, svoje vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda veličastva, ne združujte s pristranskostjo. Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v sijajni obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi sijajno obleko ter rečete: »Sédi semkaj na udoben sedež,« revežu pa rečete: »Ti stopi tja,« ali: »Sédi k mojim nogam« –; mar niste delali razlike med seboj in sodili po hudobnih nagibih? Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, da so bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, ki ga ljubijo?
Aleluja
Aleluja. Jezus je oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni med ljudstvom. Aleluja.
Evangelij
Jezus pomaga bolnikom
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,31-37)
Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Usta, ki so morala umolkniti in usta, ki so morala spregovoriti
Bila so usta, ki jim je Jezus zapovedal umolkniti in bila so usta, ki so zaslišala besedo: “Odpri se!” Bil je pogled, ki se mu je Jezus umaknil in bile so oči, ki so ga smele uzreti.
En jezik je moral utihniti, da je lahko spregovoril jezik Besede.
Vse to srečamo v današnji Božji besedi, ki se preko prvega berila, psalma in drugega berila pa vse do evangelija nenehno dotika naših zunanjih in notranjih čutil. Oči, ušes, ust in srca, v katerem je shranjen nič manj pomemben notranji pogled, sluh in govor.
Zakaj prav čutila?
Ker so to široka vstopna vrata dobrega, pa tudi hudega. Ker je oko lahko zatemnjeno in je tako temna vsa notranjost, ker so ušesa lahko zaprta za Besedo, ki rojeva veselje in ker so usta nema za dobro in preglasna, ko gre za tarnanje, laži in prazne besede, ki ne služijo drugemu kakor delanju volumna. Z namenom, da bi ta volumen nadomestil odsotnost vsebine.
Prerok Izaija zato naznanja rešitev, naznanja prihod tistega, ki stori, da se v puščavi odprejo vrelci, v pustinji potoki, da goljava postane jezero in žejna dežela vrelci voda. Da spregledajo oči slepim, gluhim se odprejo ušesa, hromi prične skakati kakor jelen in jezik nemega vriska. Komu, ki te besede vzame zares, ne ob njih zapoje srce, zažarijo oči in vzplameni upanje?
“Bodite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! On prihaja, da vas reši!”
Prihaja, da spregledajo naše oči, da bi videle milosti in čudeže, ki jih je naš vsakdan poln, a jih ne vidimo. Zdi se, da vse to lahko vidijo le zaljubljene oči. In Gospod nam vrača oči zaljubljencev. Oči, ki vidijo dobro, vidijo lepoto, vidijo bistvo in se čudijo. In zrejo. Prstne odtise Boga v drugem, v naravi, v samem sebi …
To so oči zaljubljencev in to so oči Boga, ki je zaljubljen v človeka. In te oči nam hoče vrniti.
Kako pomembno je imeti ozdravljeno dioptrijo navideznega, nas opozarja tudi apostol Jakob.
Vsi prevečkrat nasedemo krinki fasade, torej tega, kar se vidi.
Kako prevečkrat se ustavimo na “možu z zlatim prstanom v sijajni obleki” in kako prehitro obrnemo pogled stran od “reveža v razcapani obleki”.
Kako prevečkrat se ustavimo na tistem, kar se nam na prvi pogled zdi sijoče in bleščeče, ne vidimo pa mrtvih kosti, ki trohnijo znotraj, žalostnih oči, ki še nikoli niso smele jokati in srce, ki je moralo zato, da je preživelo, otrdeti.
In nasprotno, kako prevečkrat se obrnemo stran od tistega, kar nam je sprva odvratno, neprivlačno, grenko, naporno. In ne vidimo, kako je prav tam za nas skrita sladkost duše in telesa. V tistem, ki nas najbolj vznemirja, je za nas pomembno sporočilo. Včasih se prav za tistim, kar je v naših očeh “uboga obleka”, neprivlačno in nekoristno, skriva sladkost in bistvo veselja.
In nenazadnje nam Marko pripoveduje zgodbo o gluhem in nemem človeku, ki je priveden k Jezusu. Drugi so ga morali voditi, kar pomeni, da je bil tudi njegov samostojen korak, njegova hoja okrnjena in brez smeri.
Jezus ga vzame k sebi, stran od množice, položi prste v ušesa, se dotakne jezika in spregovori Besedo: “Odpri se!”
In človek je ozdravljen. Stran od množic.
Tudi danes Jezus nadaljuje s temi čudeži. In še vedno jih hoče delati na skrivnem, v skrivnih kotičkih slehernega človeškega srca. Stran od množic, kjer so oči, ki še niso očiščene, ki še iščejo le senzacijo, nadnaravno, volumen, statistiko, nekaj, kar se vidi in lahko pokaže.
In stran od ust, ki vse povprek govorijo in razširjajo podobo Mesija, kot so si ga sami zamislili, po lastni podobi in sličnosti in ne Mesija, kakor je v resnici. Zato obstajajo tudi usta, ki jim Jezus naroči, naj molčijo, naj tega nikomur ne povejo. Pa še ne razumejo. Kakor mi ne.
So torej oči, pred katerimi se Jezus umika in so usta, katera zapira. Ker govorijo človeško in ne Božje. Nekoč so morala umolkniti tudi usta Zaharija, ker so skoznje prihajale besede nevere in vse preveč človeške besede. Umolkniti so morala, da je lahko dolgo poslušal in šele, ko je zaslišal jok otroka slišane obljube, so se ponovno odprla. A takrat skoznje niso prihajale več samo njegove besede, ampak Besede življenja, kajti Zaharija je slavil in poveličeval Boga. V času molka so bile namreč ozdravljene tudi njegove oči, s katerimi je lahko videl velika Božja dela v svojem življenju in življenju svoje žene.
Premnogokrat bi tudi naša usta morala slišati: “Umolknite”, da bi se vrnil pogled, ki zmore videti dela Milosti, da bi se odprla ušesa, ki bi zmogla ponovno slišati Besedo, ki jo Bog namenja človeku.
Šele ko se pogled in sluh očistita, ko lahko vidita Lepoto in slišita Besedo, se še tako hrome in mrtve noge premaknejo, človek poskoči, se vzravna, razveseli življenja in dobi smer.
In ko se čisto na koncu tudi usta ponovno odprejo, tisti jezik ne več godrnja, ne širi več praznih besed ampak zavriska, z novo Besedo.
Potrebno je, da se je Jezus pri človeku najprej dotaknil ušes, šele potem jezika. Da se človeku najprej povrne sposobnost poslušanja, šele potem govorjenja. Vmes, na tej poti od ušes do ust, pa je nujno potrebno skozi srce. Srce, v katerem se Beseda sme naseliti, ga zasesti in popolnoma prevzeti. Tako usta, ki spregovorijo po dotiku Boga, govorijo drugače in oči, ki se odprejo v molku, vidijo to, kar prej niso zmogle.
Tudi danes Jezus vsakega od nas po Besedi vabi k sebi, nekoliko stran od množic in hrupa. Da bi mu ozdravil uho in spregovoril na srce. In ko bo ta Beseda smela prebivati v tem srcu, bo pogled na vsakdanjost drugačen, bodo noge dobile moč in bodo usta prinesla ne več praznega govorjenja in ne več prekletstva, ampak blagoslov.
Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic), foto: Unsplash, obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: v sredo Marijino rojstvo – mali šmaren, v četrtek Peter Klaver, jezuit, misijonar, nedelja je 24. nedelja med letom, »sejm« na Volči.
Maše ta teden bodo prvo polovico tedna darovane zvečer ob 19h, v četrtek, petek in v soboto zjutraj ob 8h. V sredo na praznik Marijinega rojstva – Mali šmaren bo sveta maša tudi zjutraj ob 8h.
V nedeljo bo prva maša v farni cerkvi, druga ob 10h na Volči.
V soboto, 11. septembra, bo na Brezjah škofijski molitveni dan za nove duhovne poklice. Ob 9h bo začetek molitvene ure, ob 10h sveta maša. Letošnje srečanje ima naslov: Pripadaj, išči in se odloči. Ustvarjajmo okolje, v katerem se bodo kalili novi duhovni poklici z zgledom, petkovim postom in molitvijo!
Približuje se Stična mladih 2020 (sobota, 18. september). Po Poljanski dolini bo peljal avtobus, ki se bo ustavil v Poljanah ob 8,25. Odhod iz Stične bo ob pol desetih zvečer. Zaradi števila sedežev v avtobusu, zbiramo prijave do nedelje, 12. septembra. Vsak udeleženec prispeva 5 EUR, ki jih bo izročil na avtobusu. Ostale stroške na udeleženca poravna župnija. Obvezen je PCT pogoj. Za malico (kosilo) poskrbi vsak sam; prav tako naj vsak poskrbi za primerno opremo glede na vremenske razmere.
Bog povrni za darovanje prejšnje nedelje na Gabrški gori!
Še vabilo skavtov: »Poljanski skavti vabimo medse nove člane. Osnovnošolci, ki boste letos vstopili v 3. ali višje razrede in tudi dijaki, ki si želite preživeti več časa v naravi, se naučiti številnih veščin in zvesto služiti Bogu in domovini, ste vabljeni, da se nam pridružite. Za vse informacije glede vpisa, srečanj in skavtstva na Poljanskem, pokličite stegovodkinjo Marijo na številko 041 889 201; lahko pa napišete tudi mail na polanski.skavti@gmail.com. Prijave zbiramo do začetka oktobra; takrat bomo tudi začeli s srečanji, če bo epidemiološka slika to dopuščala. Na spletni strani si lahkoogledate galerijo slik o naših dejavnostih
poljanska-dolina1.skavt.net. Lep skavtski pozdrav!«
SVETE MAŠE
PO 6. 9. 19,00: ++ Četrtnikovi
TO 7. 9. 19,00: + Terezija Kos
SR 8. 9. 8,00: + Martin Justin
19,00: + Jože Debeljak, 4. obl.
ČE 9. 9. 8,00: + Janez Potočnik (po n. C. Narigarja)
PE 10. 9. 8,00: ++ Starši Čadež, Žabja vas
SO 11. 9. 8,00: + Franc Alič
NE 12. 9. 7,00: Za župljane
10,00 VOLČA:++ Lenka in Janez Pintar
Urnik verouka za šolsko leto 2021/22
Prvi razred Začetek v oktobru
Drugi razred ČETRTEK ob 12,55 do 13.40
Tretji razred PETEK ob 12.55 do 13.40
Četrti razred TOREK ob 12.55 do 13.40
Peti razred PONEDELJEK ob 7.15 do 8.00
Šesti razred ČETRTEK ob 7.15 do 8.00
Sedmi razred PETEK ob 7.15 do 8.00
Osmi razred TOREK ob 7.15 do 8,00
Deveti razred PONEDELJEK ob 16,00 do 16,45
ANIMATORJI in drugi mladi ( začetek v oktobru) ob petkih ob 20h
Muzejsko društvo Škofja Loka in Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka prijazno vabita na
SPOMINSKO AKADEMIJO IVANA OMANA,
ki bo pod naslovom
IVAN OMAN IN SODOBNA KONSERVATIVNA MISEL
potekala v sredo, 8. septembra 2021, ob 20. uri v Sokolskem domu na Mestnem trgu v Škofji Loki.
Na Akademiji bodo sodelovali:
kapucin p. dr. Metod Benedik,
prof. dr. Žiga Turk in
dr. Dejan Valentinčič.
S pesmijo bodo večer obogatili pevci Škofjeloškega okteta pod vodstvom Andreja Žagarja.
Ob 19. uri ste prisrčno vabljeni k sveti maši za pokojnega Ivana Omana (*10. 9. 1929 + 17. 8. 2019), ki bo v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki.
Prosimo, da ob vstopu v Sokolski dom pokažete ustrezno potrdilo o izpolnjevanju pogoja PCT.
Veseli bomo vaše udeležbe.
mag. Hiacinta Klemenčič Helena Janežič
predsednica PD Sotočje Škofja Loka predsednica Muzejskega društva
Škofja Loka