3. velikonočna nedelja (leto B), 18. aprila 2021
Teden molitve za duhovne poklice (od 3. do 4. velikonočne nedelje)
»Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.« (Lk 24,45)
1. berilo
Umorili ste Začetnika življenja, Bog pa ga je obudil od mrtvih
Berilo iz apostolskih del (Apd 3,13-15)
Tiste dni je Peter rekel ljudstvu: »Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred Pilatom, ko je ta že razsodil, naj bo oproščen. Vi ste Svetega in Pravičnega zavrgli in si izprosili pomilostitev ubijalca, Začetnika življenja pa ste ubili. Toda Bog ga je obúdil od mrtvih in mi smo temu priče.«
Psalm 4
Odpev: »Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!«
Kadar te kličem, mi odgovôri, Bog moje pravičnosti!
V stiski si mi odprl širjave.
Izkaži mi milost,
usliši mojo molitev.
Odpev: »Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!«
Vedite, da Gospod čudovito ravna
s svojim vernim,
Gospod me bo uslišal,
ko bom klical k njemu.
Odpev: »Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!«
Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!
V miru bom legel in počival,
saj ti, Gospod, sam skrbiš,
da varno prebivam.
Odpev: »Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!«
2. berilo
On je sprava za naše grehe in grehe vsega sveta
Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 2,1-5)
Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. Iz tega vemo, da ga zares poznamo, če izpolnjujemo njegove zapovedi. Kdor pravi: ›Poznam ga‹, pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna.
Aleluja. Gospod Jezus, razkrivaj nam Pisma, vžgi nam srce, ko govoriš z nami. Aleluja.
Evangelij
Kristus je moral trpeti in vstati od mrtvih
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,35-48)
Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta prepoznala Jezusa po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.«
Nov dih življenja
Vstali je točen! Vedno. Človek pa zamuja, kot ti zapisi, ki so ostali na cvetni nedelji. In vendar je vesela novica ravno v tem, da je Bog 100% in ne zataji ter ne neha prihajati v naša življenja tako, kakor je prihajal v življenja svojih apostolov.
Prihaja pa kot tujec, ki se ga ne da vedno prepoznati. Prihaja kot nekdo, ki ustraši, ker je drugačen od naših predstav. To so doživeli učenci na morju (Jn 6,16-21), to so doživeli učenci po vstajenju, kar opisuje tudi današnji evangelij: “Vznemirili so se in obšel jih je strah.”
Vstali vznemirja! Nujno, če ne ne bi bil Vstali. Vznemirja, ker ruši zakonitosti tega sveta in naših možganov, ruši naše ideje o tem, kakšno podobo bi morale stvari in ljudje imeti ter tako nenehno vdira s svojimi presenečenji. To je počel že v času svojega zemeljskega življenja. Dokler ga niso voditelji, ogroženi pred tem neobvladljivim Bogom, sklenili umoriti, pri tem pa niti za trenutek pomislili, da jih šele v smrti čaka največje presenečenje Boga – vstajenje!
Bog je torej točen, zvest, 100% in vznemirljivo šokanten. Pred nas nezadržno prihaja z vprašanjem po veri v vstajenje. Ali res verujemo v vstajenje? To je merilec naše vere in smisla krščanstva. Apostol Peter nam v prvem berilu to jasno prikaže: “Vi ste Svetega in Pravičnega zavrgli in si izprosili pomilostitev ubijalca, Začetnika življenja pa ste ubili. Toda Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče.” Nemogoče je namreč, da bi začetnik Življenja ostal suženj smrti. Ta začetnik Življenja tudi danes prihaja v naše situacije smrti in tam, kjer človek vidi nemogoče, On odpira novost življenja. A potrebna je vera.
Štirideset dni se zato Vstali prikazuje učencem, da bi jih privadil na to novost vstajenja in s tem nove resničnosti za vse nas. Že prvi stavek današnjega Lukovega evangelija pa prikaže, katera so znamenja, po katerih Vstali tudi danes živi med nami.
Prvo znamenje je skupnost. Učenca, ki sta pripovedovala, sta bila dva, pripovedovala pa sta drugim, kar pomeni, da so bili skupaj in živeli občestvo. To bo vedno prvo znamenje Vstalega tudi v današnjem svetu.
Učenca sta ga spoznala na poti. Biti na poti, živeti in sprejeti, da se Kristus razodeva med potjo, tj. medtem, ko živimo svoje obveznosti, je drugo znamenje Vstalega.
In spoznala sta ga po lomljenju kruha. Deliti to, kar imamo sami radi, bo vedno prstni odtis navzočnosti Kristusa. Sprejeti svoj kruh, življenje in milosti kot dar, ki ne pripadajo meni, ampak so mi dane za vse, je znamenje odrešenega človeka.
Pričujemo ga torej toliko kolikor mu postajamo podobni po teh znamenjih. Darovi, ki jih prinaša Vstali, pa so:
1) Dar miru in sprave. Ta ponavljajoči: “Mir vam bodi!”, ni katerikoli mir, ampak je mir Jagnjeta, ki je vzel nase vse krivde in ne obtožuje nikogar. Spoznanje, da nam je odpuščeno, je temelj vsakega miru, ki gre globlje od čutenj.
2) Dar ran. Kristus se da prepoznati po sledovih ran, učencem celo pokaže roke in noge, pokaže rane, mi pa delamo vse, da bi svoje rane skrili. Pred seboj, pred Bogom in pred svetom. Toda naše rane so že poveličane, ker niso več izolirane, boleče in same, temveč so po vstajenju že na Kristusovem telesu. Tam, v tej veliki skrivnosti, so že preoblikovane in zato dišijo.
3) Dar bližine. Vstali je stopil mednje, jih povabil, da se mu približajo, se ga dotaknejo in ker od veselja še niso verjeli in so se čudili, vzame ribo in jo poje. Nekaj, kar duh ne more. Kristus prinese v naše življenje ponovno možnost bližine, prinese zavest stalne navzočnosti Boga, ki ni več samo v templju ali na gori Sinaj, temveč je za vedno poveličan v naši človeški naravi. Če pa je Bog postal eno z nami, smo tudi mi poklicani ponovno vstopiti v lepoto bližine do drugega, ki je bila namenjena že v začetku sveta.
4) Dar celovitosti in Besede. Kristus začne učencem razodevati postavo, preroke in psalme. Med zapisanim in konkretnostjo ni več razkoraka, ki ga je sprožil greh in zahodna kultura, temveč je ponovno vse eno. Vse dobi smisel in vsak posamičen stavek postane zaključena enota.
Odpre jim um, da so umevali Pisma in tako Beseda naenkrat postane eno s konkretnostjo Kristusa. Vstali ozdravlja naš um, ki drobi, secira in ločuje, ter ga odpira za Resnico, ki je ena sama oseba. Zato ne more biti več ločitve med vero in življenjem, med Besedo in Osebo, med liturgijo in vsakdanjim življenjem, ampak vse postaja harmonična celota.
5) Dar poslanstva. Na koncu nas Vstali imenuje za priče vseh teh velikih skrivnosti vere in pošlje, da bi jih z znamenji občestva, poti in lomljenja kruha, ki nujno vključuje bližino, tudi oznanjali s svojim življenjem, kjer je potrebno, pa tudi z besedo.
Veliko nam je bilo dano, veliko lahko podarimo!
Vir: Blog Bom vrgla mreže, Anja Kastelic; foto: Unsplash, obj.: M. B.
Družinsko molitveno bogoslužje
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Leon IX., papež, v sredo Anzelm, škof, cerkveni učitelj, v petek Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane in podružnične cerkve na Volči, nedelja je 4. velikonočna – nedelja Dobrega Pastirja, goduje Marko, evangelist.
Ta teden bo potekal v znamenju molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost pod geslom »Pripadaj, išči in se odloči«. Poleg družin je prav župnijsko občestvo tisto, ki prebuja duhovne poklice, če je venomer živo in dejavno, če moli in kliče ter je odprto navzven.
Svete maše bodo vse zvečer ob 19h razen torka, ko bo zjutraj ob 8h. V petek, na god sv. Jurija, bo sv. maša tudi na Volči ob 18h.V nedeljo bo prva sv. maša ob 7h druga ob 9h, prenašana tudi preko spleta. Sveto obhajilo lahko prejmete po maši ob 9h do 10,30.
Še vedno veljajo ukrepi: udeležba pri maši10 oseb oz. članov istega gospodinjstva, minimalni možni stik med udeleženci, redno prezračevanje, obvezno nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz cerkve, medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.
Po namenu + Jakoba Ušeničnika so darovali sosedje 120 EUR za venec, ki ne ovene. Bog povrni!
Po namenu + Jurija Aliča so darovali domači in sorodniki 150 EUR za venec, ki ne ovene. Bog povrni!
Za oljčne vejice ste darovali 400 EUR za obnovo cerkva v slovenski Istri. Bog plačaj!
Bog povrni dvajsetim darovalcem tega tedna za ureditev in novo asfaltno prevleko na parkirišču – dvorišču okrog cerkve (1.000 dva, 300 dva, 200 dva, 150 štirje, 100 sedem, 30 trije, 25 eden)!
Iskreno sem vam hvaležen za »pirhe« – darove duhovniku ob veliki noči!
Molivci ŽRV v naši župniji ste naprošeni, da odgovorite na pismo, v kolikor še niste; s tem potrdite svojo članstvo in dobili boste tudi revijo Brat Frančišek, v kateri je sedaj rubrika Žetev. Hvala vam, piše p. Krizostom.
SVETE MAŠE
PO 19. 4. 19,00: + Frančiška Pintar (po namenu Š. z družino)
TO 20. 4. 8,00: + Gregor Peternel
SR 21. 4. 19,00: ++ Doganoc
ČE 22. 4. 19,00: ++ Kovšakovi, Kovski vrh
PE 23. 4. VOLČA 18,00: ++ Janez in Lenka Pintar
19,00: Za žive in ++ Lazarčkove iz Smoldnega
SO 24. 4. 8,00: + Ciril Stanonik
19,00: + Katarina Krmelj, 1. obl.
NE 25. 4. 7,00: Za župljane
9,00: + Slava Bonča