Papež Frančišek je 21. januarja 2021 priznal junaške kreposti francoskemu zdravniku Jérômenu Lejeuneju, ki je tako zaradi neutrudnega zavzemanja za življenje korak bližje k razglasitvi za blaženega.
Iz življenja …
Jérôme Lejeune se je rodil 13. junija 1926 v kraju Montrouge v Franciji. Bil je francoski otroški zdravnik in genetik. Zaslovel je leta 1959, ko je odkril genetski vzrok za Downov sindrom, dodatni kromosom 21. Po tem se je odločil svoje življenje posvetiti iskanju zdravila in zdravljenju, ki bi ljudem z Downovim sindromom olajšalo življenje.
Ironično pa je, da je njegovo odkritje omogočilo izdelavo nosečniških testov za odkrivanje nepravilnosti na kromosomih, kar pa je omogočilo splav obolelih zarodkov. Po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov otrok z Downovim sindromom splavijo še pred rojstvom.
Lejeune je temu kot prepričan katoličan nasprotoval.
Pri 38-ih letih je postal najmlajši profesor medicine v Franciji in bil vodilni strokovnjak na področju temeljne genetike. Njegovo nadaljnje delo, pa tudi odkritje drugih sindromov, povezanih s kromosomskimi nepravilnostmi, mu je leta 1969 prineslo prestižno nagrado William Allan. A v govoru ob tej priložnosti je odločno nasprotoval uporabi genetike kot podlagi za splav: »Medicina se že tisočletja bojuje za zmago življenja in zdravja nad boleznijo in smrtjo. Če ta red obrnemo, bo to spremenilo celotno medicinsko logiko«. Njegov govor naj bi naletel na hladen sprejem, tako da je tisti večer svoji ženi zaupal: »Danes popoldne sem izgubil Nobelovo nagrado.«
Kot je predvidel, ga je znanstvena, medicinska in politična elita v Franciji izobčila. Ko je leta 1975 v Franciji potekala kampanja za legalizacijo splava, so se na zidovih Sorbone pojavili napisi: »Smrt Lejeunu!« »Lejeune in njegove male pošasti (otroci z Downovim sindromom) morajo umreti!« Na shodih je bil pogosto izpostavljen verbalnim, včasih celo fizičnim napadom. Ni več prejemal vabil na mednarodne konference o genetiki, prav tako ni več dobival finančnih sredstev za svoje raziskave. Prisiljen je bil zapreti laboratorij in razpustiti ekipo svojih sodelavcev.
Tako je človek, pred katerim je bila svetla prihodnost, ostal brez vsega. Prijatelji so ga zapustili, tisk ga je ostro kritiziral. On pa je to sprejemal mirno, zavedajoč se, da je njegova dolžnost, da se neusmiljeno bori proti zlu. Aktivno je sodeloval v gibanju za življenje.
Pavel VI. je Leujeuna leta 1974 imenoval za člana Papeške akademije znanosti, Francoz pa je bil tudi prijatelj sv. papeža Janeza Pavla II. Ta je genetika leta 1994 imenoval za prvega predsednika Papeške akademije za življenje, ki pa je to funkcijo opravljal le mesec dni, saj je umrl na veliko noč 3. aprila 1994 v Parizu po kratki bolezni (pljučni rak), ki jo je dobil le nekaj dni prej.
Njegovo poslanstvo v Parizu nadaljuje združenje Jérôme Lejeune z motom »Raziskovati, zdraviti, ščititi«.
Prepovedani film z nasmejanimi otroci z Downovim sindromom
V Franciji je Državni svet na televiziji prepovedal prikazovanje videa, v katerem nastopajo nasmejani otroci z Downovim sindromom, češ da naj bi vznemirjal matere, ki so se odločile splaviti otroke z ugotovljenim Downovim sindromom.
Filmček je nastal leta 2014 ob mednarodnem dnevu Downovega sindroma s podporo Združenih narodov zaradi zavzemanja za pravice oseb z Downovim sindromom.
Pripravila: dr. Brigita R. Perše