Naslovnica knjige ‘Ne obrekovati drugih’
Besede so lahko ali poljubi ali noži – izpostavi papež Frančišek v predgovoru h knjigi Ne obrekovati drugih, avtorja Emiliana Antenuccija. Bralec je povabljen odkrivati tiho molitev, saj moliti ne pomeni »izgovarjati molitve«. Tišina je jezik Boga.
Avtor knjige Ne obrekovati drugih, Emiliano Antenucci, je kapucin in rektor svetišča v Avezzanu v Abrucih, ki je posvečeno »Devici tišine«. Sveti oče v predgovoru spregovori o temi, ki jo v njegovem učenju pogosto zasledimo: zoperstavljanje opravljanju in pravilna uporaba besed. Knjiga pa želi prav tako biti povabilo, da odkrijemo tiho molitev, kot za Radio Vatikan zatrdi p. Antenucci: »Papežev predgovor je bilo čudovito darilo, veliko darilo. Obrekovati, kot pojasni Frančišek, je namreč s teološkega vidika in tudi z vidika zapovedi dejanje, ki poškoduje lepoto, ki je v vsakem od nas. Ko obrekujemo, naredimo nekaj, kar je podobno dejanju uboja, kajti – kot spomni papež – ne ubija se samo z orožjem, ampak se lahko ubije tudi z jezikom.«
V pregovoru papež zapiše, da je tišina prav tako Božji jezik. To po besedah p. Antenuccija pomeni, da »moramo vsi odkriti tiho molitev, kajti tišina je kakor sonda, ki jo postavimo v srce, da bi poslušali Boga. Po drugi strani, kot pravi prerok Elija, mi slišimo Gospoda v ‘lahnem vetriču’. Tišina je torej orodje, je sredstvo za poslušanje glasu Boga, ki govori v nas.«
O obrekovanju p. Antenucci pove, da je danes to »svetovni šport, ki se ga prakticira na vseh področjih, tudi v Cerkvi. Bombe, o katerih govori papež, so obrekovanja in klevete in zato je pomembno – kot zapiše sveti oče – da nas Devica tišine nauči pravilno uporabo jezika.« Posebej je to pomembno za tiste, ki delajo na področju komunikacije, saj »beseda lahko daje življenje ali pa smrt – besede so lahko zidovi ali mostovi«.
Svetišče, posvečeno Mariji tišine v kraju Avezzano v italijanskih Abrucih je svoja vrata prvič odprlo maja lansko leto, in sicer na pobudo samega papeža Frančiška. P. Antenucci je tamkajšnji prvi rektor. Kot pojasni, »gre za središče duhovnosti, tišine, molitve in razločevanja. Ko bo mogoče, ob koncu pandemije z novimi vladnimi dekreti, upamo, da bomo lahko nadaljevali tečaje o tišini in razločevanju.« Medtem pa je svetišče odprto. V skladu z varnostnimi ukrepi so maše, čaščenja, spovedi in tudi dnevi za duhovne vaje.
P. Antenucci ob vprašanju, zakaj je v papeževem učenju postala tako zelo pomembna tema tišine, najprej spomni, da se je sveti oče takoj po izvolitvi, 13. marca 2013, ko se je pojavil pred ogromno množico na Trgu sv. Petra, predstavil kot rimski škof ter povabil k molitvi zase v tišini, pri čimer je umolknila vsa zbrana množica. A to ni bilo edinokrat, kajti papež je ob različnih priložnostih med avdience in srečanja želel umestiti tudi trenutke tišine. »To niso ‘pasivni’ trenutki, ampak trenutki, ko se vsak vrne vase in prosi in moli, kajti tiha molitev je tudi molitev priprošnje za Božje ljudstvo,« pojasni p. Antenucci.
Zatrdi, da je knjiga Ne obrekovati drugih »motivacijske« narave: »Je povabilo, naj ne izgubljamo časa za obrekovanje, ampak živimo svoje življenje ter se vsak dan zavzemamo pri delu, molitvi in v vsem, kar nam Gospod pravi, naj storimo. Nisem hotel naredili ‘diagnostične’ knjige. V prvem delu je analiza vzrokov, ki nas vodijo v obrekovanje, zatem pa predvsem zdravila, kajti pomembno je, da za vsak problem v svojem življenju najdemo učinkovite rešitve. Povabim, da sledimo učenje svetega očeta ter odpremo pogled, molimo, pomagamo ubogim; pokažem na učinkovite rešitve, da bi premagali to razvado, ki je razširjena v vseh okoljih.«
Lahko rečemo, da je knjiga Ne obrekovati drugih »mali duhovni priročnik«. A kot doda p. Antenucci, je prav tako knjiga, ki želi usmeriti v odkrivanje tihe molitve, saj je ta nekaj temeljnega: »Resnična molitev zame ni ‘izgovarjati’ molitve – to se počne v teatru. Moliti pomeni biti v tišini v Gospodovi navzočnosti, kajti tišina – kot spomni sveti oče – je jezik Boga, a je tudi jezik ljubezni.«
Andreja Červek – Vatikan