ŠOLE NA DALJAVO, REŠI NAS, O, GOSPOD.
To sem začela ponavljati že kmalu po začetku, ko so otroci ostali doma. Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.
Morda so predpisane naloge še opravili, a znanja iz tega ni. To je učitelje skrbelo že na začetku, v teh dneh to le potrjujejo. Kjer se starši že zdaj niso brigali za otroke, je bilo v času šole na daljavo še slabše. Nedavna raziskava za Veliko Britanijo je pokazala, da so otroci iz bogatejših družin kar za 30 odstotkov več časa namenili učenju doma kot tisti iz revnejših družin.
Kot mi je povedala ena od učiteljic – tisti, ki so prej morda samo popoldne viseli na telefonu, so zdaj na telefonu ali računalniku viseli ves dan. Po možnosti so staršem še govorili, da delajo za šolo, da imajo vse narejeno, na koncu pa se je izkazalo, da so delali malo ali nič. Tu se je pokazala zavzetost učiteljev in razrednikov, eni so zaradi te zavzetosti skoraj na robu izgorelosti in so o nedelu naših otrok sproti sporočali, drugi nič.
Vsekakor kapo dol učiteljem, ki so se uspeli tako hitro prilagoditi. A kot slišim odzive, se večina učiteljev in staršev strinja, da tako ne more več naprej. Zato je vse strah, kaj bo prinesla jesen. Šola ne more temeljiti na golih powerpointih in povezavah na youtube posnetke, ki ti, ko se iztečejo, ponudijo druge posnetke. Pri prvi triadi je to pomenilo, da je moral biti nekdo nenehno ob otroku kot nadzorni policist in usmerjati nazaj k šolskemu delu. Vsaj za prvo triado je nasploh pomenilo, da si se moral poleg svojega dela, če nisi bil na čakanju na delo, preleviti še v učitelja in tako se je šolsko delo raztegnilo na cel dan. Ker je veliko snovi temeljilo na powerpointih in posnetkih, je to pomenilo tudi, da so otroci tiste ure, ko so delali za šolo, večinoma preživeli na računalnikih. Ko nisem več delala od doma, sem še bolj opažala, kako praktično ni bilo predmeta, za katerega bi otroku lahko samo natisnil navodila za naloge. Skoraj pri vseh predmetih si potreboval računalnik, kar je pomenilo, da bi moral otroku napravo pustiti vseh 9 ur, ko te ni doma. Pokažite mi otroka, ki bi v tem času popolne svobode, brez policijskega nadzora staršev, vestno naredil samo za šolo, potem pa bi zaprl računalnik. Priložnost dela tatu.
In tako sem tudi sama pogosto sedela zraven pri mlajših dveh, s tem pa včasih tudi zmajevala z glavo, ko sem ugotavljala, kako ima leva politična opcija dostop ustvarjanja šolskih vsebin.
Naj navedem primer: V petem razredu so se učili o Evropski uniji. Otroci so si morali pogledati posnetek v interaktivnem gradivu, ki ga ponuja zbirka Radovednih pet. Vprašanje se je glasilo: Poznaš kakšnega slovenskega evroposlanca ali evroposlanko? Kdo mislite, da razlaga pomen Evropske unije za Slovenijo in Slovence? Naša ‘bodoča premierka’ Tanja Fajon. Zakaj ne na primer Lojze Peterle? Ali Ljudmila Novak? Ali eden z desne in drugi z leve oziroma dveh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu?
Gre za strategijo, ki jo leva politična opcija dobro obvlada. Priti je treba v šolske učbenike, potem je pot veliko lažja. Tako kot pri ideologiji LGBT. Portal Domovina.je je pred dnevi poročal, kako novi delovni zvezek za spoznavanje okolja, ki ga je izdala Mladinska knjiga, že prvošolcem nalaga mišljenje, da je družina tudi istospolna skupnost. Na isti strani so 4 fotografije: na prvi so mama, oče in dva otroka; na drugi mama, oče, otrok, babica in dedek; na tretji mama z otrokom, na četrti pa – tu smo v hudi zadregi, kako bomo poimenovali ljudi na sliki, da bomo politično korektni – dva moška z otrokom, dva očka z otrokom ali kaj drugega? A delovni zvezek 6-letnikom nalaga prav to – naj pripovedujejo o družinah na slikah in poimenujejo družinske člane.
Če se vrnem nazaj na šolo na daljavo. Kakšne bodo dolgoročne posledice zaprtja šol? Trenutno je to še težko napovedovati, saj gre za prvo tako izkušnjo. V preteklosti so bili krajši čas ponekod po svetu šole zaprte zaradi preobilnega sneženja. Šlo je za približno en teden, pa so pri mlajših učencih že zabeležili poslabšanje na področju branja in matematike. Raziskave za ZDA pravijo, da otroci med počitnicami pozabijo četrtino tistega, kar so se naučili med šolskim letom.
Potem so tu še vprašanja duševnega zdravja, družbene neenakosti, spremenjen način komuniciranja.
Ob vseh urah, ki so jih otroci preživeli na računalniku, se sprašujem, ali nam bo prihodnost prinesla računalnike genije ali bolnike? Kar nekaj primerov je bilo tudi spletnega nasilja, in to že pri mlajših učencih.
Zato ponavljam misel z začetka: Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Marta Jerebič je urednica informativnega programa Radia Ognjišče.