Dragi prijatelji!
Ta čas skoraj dvomesečne “klavzure” me je zaznamoval, kot gotovo tudi mnoge med vami. Spremljam in se na svoj način duhovno ali kako drugače povezujem s trpljenjem mnogih, ki jih je bolezen, smrt bližnjih, osamljenost, negotovost ali pomanjkanje, občutek ogroženosti in strahu, potisnila v občutek nemoči, koga pa pahnila tudi v grobost in nasilje.
Težko je, a po drugi strani odkrivam, koliko dobrega se je prav v tem času prebudilo v tolikih srcih. Bili smo ujeti, v včasih tudi nepotrebno hitenje, in prepogosto zazrti le v svoj svet lastnih potreb, posledica pa je distanca do drugih in občutek samozadostnosti z lažno obzirnostjo “ne morem se vtikati v druge”, ali pa “če se bom odprl mi bodo drugi težili”. Ta virus je hujši od tega, tako mikroskopskega, ki pa nam je tako neviden pokazal kako krhki smo ljudje in kako zelo potrebujemo drug drugega. Videl in doživljal sem in tako je še vedno, mnoge pozornosti, opogumljajoče pogovore, dejanja različnih pomoči, poglobitvi odnosov v družinah, kar vse daje upanje in svetal pogled naprej, tudi po epidemiji. Doživljam, da mi ta čas daje priložnost, da v okviru možnosti nastavim svoj življenjski kompas, da bolje vidim, kaj je v življenju zares bistveno. Prav gotovo je to ljubezen, pozornost do sočloveka, dialog, ki ne teži k prevladi, srce, ki zna in zmore utripati tudi za druge…
Vstopili smo v tokrat drugačen, šmarnični, Marijin mesec maj in danes je nedelja Dobrega pastirja, a tudi nedelja vseh nas, kajti na nek način smo vsi “pastirji” nekoga, ki potrebuje našo ljubezen, pozornost, skrb… V globokem odnosu z Marijo in življenjem Besede, bomo doživeli veselje očiščenja o katerem govori beseda življenja tega meseca. Bolj bomo “pastirji” in slišali bomo utrip in povabilo k dobremu, ki nas bo usmeril k temu ali onemu, kot je potrebno in imamo možnosti! Tudi papež Frančišek nas spodbuja k temu s pismom in molitvami, ki jih predlaga. Prišle nam bodo prav na osebni ravni, pa tudi za podporo umiritvi pregretih odnosov v naši dragi Sloveniji, kjer je vse preveč osebnih interesov in sovraštva, pogosto pa premalo razumevanja, strpnosti, pravičnosti in graditve edinosti, ki edina lahko rojeva mir, osebno dobro in skupno blaginjo naroda! Pomislimo kaj lahko za to storimo mi, poskušajmo odkriti in narediti svoj del.
Pozdrav vsem, bodite lepo in ostanite zdravi! Arif
BESEDA ŽIVLJENJA MAJ 2020
Pot Božje besede – »Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.« (Jn 15,3)
Po zadnji večerji z apostoli gre Jezus iz dvorane in se napoti proti Oljski gori. Z njim so enajsteri, Juda Iškariot je že odšel in ga bo kmalu izdal.
Trenutek je dramatičen in slovesen. Jezus ima dolg poslovilni govor, svojim hoče povedati pomembne reči, jim izročiti besede, ki naj jih ne pozabijo.
Njegovi apostoli so Judje, ki poznajo Pisma, in Jezus jih spomni na podobo, ki jim je domača: to je trta, ki v svetih besedilih predstavlja judovsko ljudstvo, za katero skrbi Bog, saj je njegov pozorni in izkušeni vinogradnik. Tu Jezus govori o sebi: je trta, iz katere njegovi učenci prejemajo življenjski sok Očetove ljubezni. Skrbeti pa morajo predvsem za to, da ostanejo združeni z njim.
»Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
Ena od poti, da ostanemo združeni z Jezusom, je ta, da sprejmemo njegovo besedo. Ta beseda omogoča Bogu, da pride v naše srce in ga “očisti”, to pomeni, da je očiščeno sebičnosti in sposobno roditi obilne in dobre sadove.
Oče nas ljubi in bolje od nas ve, kako postanemo lahkotni in svobodni, da lahko hodimo po svoji poti brez nekoristnega bremena naših navezanosti, negativnih sodb, brez napornega iskanja osebnih koristi in brez domišljanja, da imamo pod nadzorom vse reči in vse ljudi. V našem srcu so tudi dobre želje in načrti, če pa stopijo na Božje mesto, lahko izgubimo velikodušni polet evangeljskega življenja. Zato Bog posega v naše življenje z različnimi okoliščinami in dopušča tudi boleče izkušnje, za katerimi pa je vedno njegov pogled ljubezni.
Okusen sad, ki ga evangelij obljublja tistemu, ki dovoli, da ga kleše Božja ljubezen, pa je polnost veselja. To je posebno veselje, ki vzcveti tudi sredi solza, prekipeva iz srca in preplavlja zemljo okoli njega. To je majhen predokus vstajenja.
»Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
Beseda, ki jo živimo, nam omogoča, da izidemo iz sebe, da bi z ljubeznijo srečali brate, začenši pri najbližjih: v naših mestih, v družini, v vsakem življenjskem okolju. To je prijateljstvo, ki postane mreža pozitivnih odnosov in je usmerjeno k uresničevanju zapovedi medsebojne ljubezni, ki gradi bratstvo.
Chiara Lubich je, ko je razmišljala o tem stavku iz Janezovega evangelija, zapisala: »Kako naj torej živimo, da bomo tudi mi zaslužili Jezusovo pohvalo? Tako, da živimo vsako Božjo besedo, da se vsak trenutek hranimo z njo, tako da naše življenje postane eno samo prizadevanje, da bi se evangelizirali. Vse to zato, da bi nam uspelo imeti iste misli in ista čustva kot Jezus, da bi ga ponovno živeli v svetu, da bi družbi, ki je pogosto zapletena v mrežo zla in grehov, pokazali Božjo čistost, presojnost, ki jo daje evangelij.
Ta mesec pa, če je mogoče (če tudi drugi z nami delijo naše namene), skušajmo posebej uresničevati tisto besedo, v kateri je izražena zapoved medsebojne ljubezni. Za evangelista Janeza /…/ sta namreč Kristusova beseda in nova zapoved povezani. Po njegovem mnenju prav v medsebojni ljubezni živimo besedo z vsemi njenimi učinki očiščevanja, svetosti, negrešljivosti, sadov, bližine z Bogom. Osamljen človek se ne more dolgo upirati vabam sveta, v medsebojni ljubezni pa najde zdravo okolje, ki je zmožno ohranjati njegovo krščansko življenje pristno.« Letizia Magri
