»Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka?« (Mt 5,46).
1. berilo
Zapoved ljubezni do bližnjega
Berilo iz 3. Mojzesove knjige (3 Mz 19,1-2.17-18)
Gospod je spregovóril Mojzesu in rekel: »Govôri vsej skupnosti Izraelovih sinov in jim reci: ›Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet. Ne sovraži svojega brata v svojem srcu; odkrito posvári svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha! Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod.‹«
Psalm 103
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13
Slávi, moja duša, Gospoda,
njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabi nobenega njegovega dejanja.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Gospod odpušča vso tvojo krivdo,
ozdravlja vse tvoje bolezni.
Iz jame rešuje tvoje življenje,
krona te z dobroto in usmiljenjem.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Gospod je milostljiv in usmiljen,
počasen za jezo in bogat z dobroto.
Z nami ne ravna po naših grehih,
ne vrača nam po naši krivdi.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,
odriva od nas naše pregrehe.
Kakor oče izkazuje usmiljenje otrokom,
Gospod izkazuje usmiljenje tistim, ki se ga bojijo.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
2. berilo
Mi smo Kristusovi, Kristus pa Božji
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 3,16-23)
Bratje in sestre, mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet in to ste vi. Nihče naj se ne vara! Če kdo izmed vas misli, da je moder v tem svetu, naj postane nespameten, da bo moder, kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: ›Modre ujame v njihovi prekanjenosti,‹ in spet: ›Gospod pozna misli modrih; ve, da so prazne.‹ Zato naj se nihče ne ponaša z ljudmi! Vse je namreč vaše: Pavel, Apólo, Kéfa, svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa Božji.
1 Jn 2,5
Aleluja
Aleluja. V tistem, ki se drži Kristusove besede, je Božja ljubezen resnično popolna. Aleluja.
Evangelij
Kristus naroča ljubiti sovražnike
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,38-48)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.
Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Matija, apostol, v sredo je pepelnica, začetek duhovne priprave na Veliko noč, v četrtek Gabrijel ŽMB, redovnik, v petek Roman, opat, nedelja je prva postna.
Večerne svete maše med tednom bodo ob 18. uri: jutri zvečer, v torek drugje, v četrtek, petek in soboto zvečer. V sredo, na Pepelnico, bosta dve sveti maši: zjutraj ob 8h in zvečer ob 18h. K večerni maši vabljeni veroukarji s starši, še posebej letošnji birmanci, ki bodo oddali svoje prošnje za prejem zakramenta sv. birme. V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše in molitev križevega pota. V soboto po maši bo prav tako izpostavljeno Najsvetejše za skupno in osebno molitev.
Ta teden bo ponovno verouk po urniku, tudi v torek. Sedmi razred ga ima v ponedeljek ob 14,30 (dve šolski uri).
Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas je za letošnji post pripravila naslednja povabila: preventivno spodbudo 40 dni brez alkohola, ki se bo začela na pepelnično sredo, 26. februarja in se zaključila na veliko soboto, 11. aprila. Letošnja spodbuda nosi podnaslov »Za zdravje in zdrave odnose«. Geslo vsakega izmed nas vabi, da smo doma, na cesti, pri delu v službi in v družbi odgovorni brez alkohola in drugih drog. Želimo si zdravja in zdravih odnosov v družinah. Radi bi varno prišli na cilj in pri tem ne ogrožali drugih. Vsak dan in vsak korak šteje!Vsak lahko sodeluje osebno, z družino, kot skupina, župnija in v znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, v postu ne uživa in ne streže alkohola. Povabljeni ste tudi na dve romanji, ki bosta še posebej namenjeni v spodbudo vsem, ki sodelujejo v akciji 40 dni brez alkohola in v podporo vsem, ki kakorkoli trpijo zaradi alkohola: na Brezje – v soboto, 29. februarja, s pričetkom ob 10.00 s sveto mašo, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in na Sveto Goro – v nedeljo, 29. marca, zbiranje ob 14.30 na prvi postaji križevega pota in nadaljevanje s sveto mašo ob 16h.
Drugo povabilo je zbiranje sredstev za pomoč na območjih JV Evrope. Preko akcije Ne pozabimo škofijske Karitas namenjajo pomoč ljudem v stiski v JV Evropi, ki se zaradi brezposelnosti, nizkih plač ali pokojnin znajdejo v hudih stiskah. In prav naša pomoč, za katero so zelo hvaležni, jim prinaša upanje! V Gramshu v Albaniji podpiramo nakup zdravil in sanitarnega materiala za preko 1.100 oseb, ki jim sestre pomagajo v ambulanti ali pa z nego na domu ter pri opremi hiš najrevnejšim družinam. Takšno pomoč je lani prejelo 11 družin. V Srbiji Karitas pomaga preko 740 družinam s paketi s hrano in higienskimi pripomočki ter z nego starejših na domu. V BiH podpiramo delovanje ljudske kuhinje v Sarajevu in Zenici za dnevni obrok preko 250 oseb, pomagamo pri nakupu materiala in obnovi hiš revnim družinam ter podpiramo izvedo taborov za otroke ob pomoči mladih prostovoljcev iz Slovenije (dijaki škofijskih gimnazij). V Makedoniji pa pomagamo 650 gospodinjstvom z osnovnimi potrebščinami in podpiramo ljudsko kuhinjo.
Tretje vabilo je, da poglobimo postni čas. Na Slovenski Karitas so pripravili gradiva za oblikovanje svetih maš ob petkih ali drugih dneh posameznega postnega tedna s posebnim vabilom vsakemu posamezniku, da bi stopil na pot odpovedi in se v tem času odprl za Boga in za druge. V gradivu je na voljo tudi križev pot mladega dekleta, ki mu je prometna nesreča, katere povzročitelj je bil voznik pod vplivom alkohola, za vedno spremenila življenje. Pripravili so tudi katehezo za mlade:Odpoved postane dar, ter delavnico za zakonce kot spodbudo za pogovor med zakoncema oz. gradivo za srečanje zakonske skupine z naslovom: Najin odnos do alkohola.
Četrto vabilo je postna kocka. V sodelovanju z revijo Mavrica s postno kocko pripravljajo izziv za otroke in starše. Vsak večer bodo otroci in starši izbirali med šestimi aktivnostmi na kocki, v katerih se bodo brusili naslednji dan.
V nedeljo bo jutranja sv. maša ponovno ob 7. uri. Ker je prva nedelja v mesecu, bo pri obeh mašah redno mesečno darovanje za cerkev. Del vaših darov bomo oddali za Bogoslovno semenišče v Ljubljani.
Na stojalu z verskim tiskom lahko vzamete prijavnice za letošnji oratorij, ki bo od 5. do 10. julija.
V petek in soboto bo v Nazarjih potekal 28. Klarin dan mladih. Avtobus bo iz Škofje Loke odpeljal ob 16h v petek, vrnitev v soboto. Prijave zbira kapucin br. Jaro.
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane vabi na dva dogodka, ki ju organizira v prihodnjem tednu: najprej bo v četrtek ob 18. uri v Šubičevi hiši predstavljena vsebina zadnje številke Loških razgledov, v kateri je veliko prispevkov tudi o Poljanski dolini in Poljancih; v petek ob 19,30 bo v Kulturnem domu Poljane ponovno uprizorjena Visoška kronika v poljanskem narečju z dobrodelnim namenom – izkupiček bo namenjen obnovi strehe Kulturnega doma. Karte so v predprodaji v trgovini KZ Poljane in KZ Gorenja vas in uro pred predstavo.
SVETE MAŠE
PO 24. 2. 18,00: ++ Slavka in Matija Stanonik
TO 25. 2. Drugje: Po namenu
SR 26. 2. 8,00: Po namenu za zdravje
18,00: + Milan Bonča, 9. obl.
ČE 27. 2. 18,00: + Valentin Krmelj
PE 28. 2. 18,00:++ Angela in Maks Šink
SO 29. 2. 18,00: ++ Starši Jelovčan, Hmelinški
NE 1. 3. 7,00:Za župljane
10,00:++ Družina Potočnik
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas, II. del
7. nedelja med letom (23. februar)
Prejšnjo nedeljo smo vam želeli položiti na srce odgovornost za celotno stanje v širši skupnosti našega naroda in države. V današnjem evangeliju pa Jezus zahteva, da iz svoje ljubezni in dobrohotnosti ne izključujemo nikogar, celo sovražnikov ne. To nas spet opozarja, kako pogubno je vsako izključevanje drugih, ker niso »naši«. Država uničuje sebe, če nekatere državljane izključuje iz sodelovanja za skupno dobro.
Z izrazom »skupno dobro« mislimo na vse ugodne pogoje, ki jih potrebujemo, da razvijamo sposobnosti ter postajamo vedno bolj srečni in izpopolnjeni ljudje. Skupno dobro ne pomeni, da nam država »na krožniku« prinaša čim več ugodnosti. To bi ne bilo »dobro«. Država nam samo pomaga, da si lažje pomagamo sami; da postanemo ustvarjalni, iznajdljivi in delavni, kajti k naši sreči sodi tudi to, da smo lahko sami svoje sreče kovač. Skupno dobro zato ni samo materialni »standard«, ampak tudi kakovost naših odnosov, pravična pravna ureditev in varnost, vzgoja novih rodov, ki nam zagotavljajo prihodnost, ter duhovna omika, vera in kreposti, ki osmišljajo naše življenje. Za to skupno dobro smo odgovorni.
Odgovornost za skupno dobro je del našega domoljubja. Z izrazom domoljubje označujemo dejavno ljubezen do domovine. To ni samo čustvena navezanost na našo preteklost in njena izročila. Sicer je lepo, če radi prepevamo narodne pesmi, obiskujemo lepote naše dežele in se ponosno trkamo na prsi zaradi vsega, s čimer se kot državljani Slovenije lahko pohvalimo. A to še zdaleč ni dovolj, saj domoljubje zahteva veliko več.
Najprej moramo zavrniti očitek nacionalizma. O nacionalizmu lahko govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela. Še manj smemo blatiti domoljubje kot fašizem. Pravico imamo, da terjamo spoštovanje zase in za svoj narod, in dolžnost, da to, kar pričakujemo, da drugi storijo nam, storimo tudi mi drugim (prim. Mt 7,12). Domoljubna čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo znal prav spoštovati.
Domoljubje ni nič drugega kakor povsem upravičena in potrebna narodna zavest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo tudi v prihodnosti biti in ostati. Zrel človek se veseli svojega življenja, je ponosen in vzravnan, sebe sprejema in pričakuje, da ga sprejemajo in spoštujejo drugi. K tej spoštovanja vredni vrednoti spada tudi njegova vera. Enako velja za njegovo pripadnost narodu in državi, katere državljan je. Ne samo da to pričakovanje nikakor ni pretirano, ampak je celo nujno potrebno, da v zdravi narodni samozavesti in ponosu vzgajamo tudi mlade rodove.
Posebno pa se domoljubje nanaša na lastno kulturo. Z besedo »kultura« ne mislimo samo na umetniško ustvarjalnost, ampak na vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto. Brez identitete je človek razklana osebnost, zato brez nje ni nihče, kdor je zrela osebnost. Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo prelevili v nekaj drugega, pravzaprav v ponaredek nekoga drugega, ki pa bo vedno ostal samo – ponaredek.
Kultura se začne z materinščino, ki zato zasluži naše spoštovanje in skrbno rabo. Nadalje sodi k temu vse, kar je bilo značilno in dragoceno za naše prednike in kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali. Za večino naših prednikov je k temu spadala tudi katoliška vera s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ne nazadnje pa tudi naša lepa narava, na katero smo upravičeno ponosni.
Ko je papež sv. Janez Pavel II. leta 1980 v Parizu obiskal sedež Organizacije združenih narodov za kulturo UNESCO, je močno poudaril pomen narodne kulture. S ponosom je pokazal na zgled svojih poljskih rojakov, ko je članom skupščine rekel: »Sem sin naroda, ki je v zgodovini zelo veliko prestal. Njegovi sosedje so ga večkrat obsodili na smrt, pa je kljub temu preživel in ostal zvest sebi. Ohranil je svojo identiteto in je kljub tujim delitvam in zasedbam ohranil svojo narodno suverenost. Pri tem se ni opiral na izvore fizične moči, ampak samo na svojo kulturo. Ta kultura se je v tem primeru izkazala za večjo moč kot vse druge moči. Kar tu govorim v zvezi s pravico, ki jo ima narod do osnove svoje kulture in njene prihodnosti, torej ni odmev kakega »nacionalizma«, temveč gre vedno za trdno prvino človeškega izkustva. Če bi bil ta poljski papež Slovenec, bi lahko izrekel iste besede, saj se moramo tudi mi za svoj obstoj zahvaliti svoji kulturi. Domoljubje nam torej narekuje odgovornost za kulturno identiteto, kar je toliko lažje, odkar imamo svojo suvereno državo.
Pravo domoljubje je nujno potrebno za naš obstoj. Obstali bomo, če bomo še naprej spoštovali in uresničevali vse tiste vrednote, ki so jih spoštovali naši predniki, in s tem najbolj prepričljivo dokazali, da to ohranja narod pri življenju.
Najprej gre za življenje v resnici in pristnosti, v zvestobi obči človeški naravi, ki določa, da smo eni moški in drugi ženske, zato na različnosti in zakonski zvezi oblikujemo zdravo in rodovitno družinsko življenje, ljubezen do otrok brez razvajanja in budno skrb za njihovo dobro vzgojo. Starši se ne morejo odreči odgovornosti zanjo. Jamči jim jo celo ustava. Sveti staršev po šolah obstajajo prav zato, da lahko spremljajo, kako šola vzgaja njihove otroke, saj oni ostajajo prvi vzgojitelji in imajo pravico, da šola spoštuje njihovo vzgojo v veri in morali. To lahko včasih zahteva nekaj poguma in odločnosti, a v tem življenju ne gre nobena stvar zlahka. Tudi tukaj lahko rečemo: »Korajža velja!«
Za prihodnost krščanske kulture med nami so izjemnega pomena katoliške šole od vrtca do visokih šol. Zato se krščansko domoljubje kaže tudi v tem, koliko smo jih pripravljeni podpirati in skrbeti za njihov razvoj.
Naša prihodnost je usodno povezana z zdravim in naravnim družinskim življenjem. Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medsebojnega podrejanja. Cerkev jo ponosno brani kot Božjo ustanovo in od svojih vernikov pričakuje, da bodo sklepali zakonske zveze in na njih gradili trdne družine. Podobno velja za spoštovanje človeškega življenja od naravnega spočetja do naravne smrti.
Vse to nam narekuje naša vera v Boga, ki je Oče svojega od mrtvih vstalega Sina in je zato »Bog živih in ne mrtvih« (Lk 20,38). Zato je zvestoba naši veri tako pomembna. Pomagala nam bo, da ohranimo svoje osebno in narodno dostojanstvo. Želimo, da jo v postnem času, ki je pred nami, še poglobite in utrdite ter se tako pripravite na vesele in srečne velikonočne praznike.
vaši škofje