Otroci iz misijona Toneta Kerina na Madagaskarju FOTO: Osebni arhiv Toneta Kerina
S hudo lakoto se soočajo v župniji slovenskega misijonarja Toneta Kerina na Madagaskarju. V izjemno kratkem času je zaradi lakote umrlo kar 14 otrok. Zato prosi za pomoč. Ob svetovnem dnevu zavržene hrane opozarjamo tudi na to, da po svetu narašča podhranjenost.
Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, je bil letos v senci ruske invazije v Ukrajino in draženja življenjskih stroškov po vsem svetu, kar ima velike posledice za prehransko varnost milijonov ljudi. Španska nevladna organizacija Ayuda en Accion je prejšnji četrtek predstavila novi Globalni indeks lakote. V predstavitvi so zapisali, da »se je globalni napredek za zmanjševanje lakote zaustavil in zelo verjetno se bo položaj poslabšal zaradi aktualne poplave med seboj prepletenih svetovnih kriz: konfliktov, podnebnih sprememb in gospodarskih posledic pandemije covida 19«. K lakoti prispeva več dejavnikov, od revščine, neenakosti, slabe politike in pomanjkanja infrastrukture do nižanja kmetijske pridelave. Položaj je dodatno zapletla vojna v Ukrajini, ki je »zamajala trg živil, gnojil in energije po vsem svetu«. Avtorji indeksa zato poudarjajo, da je treba »preoblikovati prehranske sisteme, da bi postali bolj odporni na krize«.
Tone Kerin prosi za pomoč za otroke v njegovem misijonu na Madagaskarju. FOTO: osebni arhiv
Na robu
V Globalnem indeksu hrane najbolj izstopa kazalec podhranjenosti: delež ljudi, ki nimajo rednega dostopa do zadostnih kalorij. Do leta 2017 se je nižal, nato se je začel zlagoma povečevati, leta 2021 pa je skokovito narasel na 828 milijonov ljudi – številka je letos verjetno še višja. Ta razvoj je odpravil desetletje napredka v boju proti lakoti. Najvišje stopnje lakote so zabeležili v južni Aziji in podsaharski Afriki, najvišje povečanje indeksa pa so izmerili v Venezueli. Poročilo je izpostavilo grožnjo skrajne lakote na Afriškem rogu, kjer humanitarna pomoč ne dosega potreb prebivalstva. Položaj v vzhodni Afriki je nazorno prikazal Oxfam International: zelo verjetno je, da bo v Somaliji, Etiopiji in Keniji v prihodnjih mesecih zaradi lakote umrl en človek vsakih 36 sekund. Območje je že četrtič zapored doživelo sušo v deževnem obdobju. Samo v Somaliji naj bi bilo zaradi podhranjenosti v smrtni nevarnosti kar pol milijona otrok. Raziskava letos septembra je pokazala, da je v taboriščih za razseljene osebe podhranjenih skoraj 60 odstotkov otrok.
Inflacija in nasilje
Rast cen po vsem svetu povečuje tveganje za revščino, s tem pa tudi za nezadostno ali nekakovostno prehranjevanje. Agencija Fides poroča o zastrupitvah v begunskih taborih v Sudanu, ker so ljudje primorani iskati hrano na smetiščih. Število ljudi, ki nimajo prehranske varnosti, se je v tej državi od lani podvojilo, medtem ko so cene živil narasle za 250–300 odstotkov. Po izračunih münchenskega inštituta Ifo je v vzhodni Afriki inflacija kar 60-odstotna, v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki je na 9,5 odstotka. Poleg tega to regijo pretresajo oboroženi konflikti, ki povečujejo število razseljenih oseb. O povezanosti nasilja in lakote priča tudi situacija na Haitiju, ki je najrevnejša država v obeh Amerikah. Kriminalne tolpe že mesec dni preprečujejo dostop do večjega terminala za gorivo, zaradi česar stoji skoraj ves transport živil v prestolnico, Port-au-Prince. Prehranska negotovost se povečuje tudi v vzhodni Evropi, kjer je število otrok v revščini naraslo za 4 milijone, največ v Rusiji, Ukrajini in Romuniji.
Hrana je tudi kultura
Indonezijski etnolog Justin Wejak je na portalu Ucanews izpostavil, da se dogaja tudi premik od lokalno gojene hrane k uvoženi: »Zato se je zmanjšala raznolikost prehrane, kar resno vpliva na zdravje ljudi.« Opozoril je, da sta gojenje in uživanje lokalno pridelane hrane del duhovne kulture, ki spodbuja povezanost med generacijami in znotraj skupnosti, a se izgublja v globalnih tokovih. Pandemija in vojna v Ukrajini sta marsikje sprožili premisleke o samozadostnosti in lokalno pridelani hrani. Po drugi strani na izbiro poljščin marsikje vplivajo podnebne spremembe, saj kmetje iščejo pridelke, ki so bolj odporni na suše ali poplave. Pogostejši skrajni vremenski pojavi pomenijo tudi manj zanesljivo preskrbo s hrano. Vse te težave odmikajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih leta 2015 sprejeli Združeni narodi. Med njimi je »odprava lakote, vzpostavitev prehranske varnosti in boljšega prehranjevanja ter spodbujanje trajnostnega kmetijstva« do leta 2030. Številni strokovnjaki opozarjajo, da se od cilja oddaljujemo, če ne bo prišlo do večjih premikov na svetovni ravni.
Reševanje zavržene hrane
Ob naraščanju lakote pa na svetu zavržemo vse več hrane. Po ocenah Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je te hrane dovolj, da bi z njo nahranili več kot milijardo ljudi. Po svetu je več pobud, s katerimi poskušajo hkrati poskrbeti za boljšo prehrano revnih in zmanjšati količino zavržene hrane. Primer je spletna pobuda Foodsharing v Nemčiji, ki omogoča medsebojno izmenjavo hrane, ki bi sicer šla v smeti. Gre za idejo t. i. skupnostnih hladilnikov (community fridge), ki zbirajo hrano pred iztekom roka od posameznikov in lokalnih trgovin. Enega od njih je v četrti Singapurja vzpostavila Fen Ng med pandemijo, ko je pred stanovanjem začela obdelovati vrt. Presežek pridelkov je ponudila skupnosti, zdaj pa pridobivajo svežo zelenjavo in druga živila neposredno pri grosistih. Po ocenah skupnostni hladilnik vsak teden uporablja okoli sto družin, pobuda pa je povezala celotno skupnost. Med uporabnicami je tudi devetinštiridesetletna Wendy Nguyen Lien, ki hkrati dela tudi kot prostovoljka. Za Ucanews je povedala: »Počutim se dobro, ker lahko pomagam ljudem … Sebi lahko pomagamo le, če pomagamo drugim.«
Zaradi lakote ljudje umirajo
Da lahko lakota udari silovito, smo danes lahko slišali od slovenskega misijonarja Toneta Kerina. Med obiskom Slovenije se je iz njegove župnije zaslišal silovit krik na pomoč. Ljudem, katerih njive sta letos spomladi opustošila silovita ciklona, je namreč v teh dneh zmanjkalo hrane. Ljudje pa niso imeli denarja, da bi si hrano lahko kupili. V takšni situaciji so najbolj hitro prizadeti prav otroci in v prizadeti vasi je do sedaj umrlo že 14 otrok.
Zato misijonar Kerin hiti zbirati finančna sredstva, da bi lahko kupili hrano do naslednjega pridelka. Kot nam je sporočil, je na Madagaskar takoj, ko je izvedel za novico, poslal 2000 evrov, kar bi moralo zadostovati za naslednjih 14 dni. Kot je pojasnil, je za novico, da je situacija tako kritična, izvedel prepozno. Številne vasi njegove fare so namreč tako odmaknjene, da se od njih do prve bencinske črpalke potuje kar okoli dva dni.
Slabo stanje cest na Madagaskarju ovira dostop do hrane in zdravniške pomoči. FOTO: osebni arhiv T. K.
V tem trenutku njegovi pomočniki na terenu delajo vse, da bi prizadetim zagotovili hrano, misijonar pa je trenutno v Sloveniji, kjer poskuša zbrati čim več finančnih sredstev za otroke v svojem misijonu.
Tisti, ki bi želeli, lahko sredstva darujejo na misijonsko pisarno, kjer v polje “želim darovati”, zapišejo za lačne otroke misijonarja Toneta Kerina.
vir: https://www.druzina.si/clanek/korak-nazaj-v-boju-proti-lakoti