Letošnje poletje v javnem prostoru mineva v dobri stari tradiciji medsebojnega izključevanja, nestrpnosti in sovraštva. Nič neobičajnega in izjemno usodnega za slovensko družbo, bodo pripomnili nekateri. A drži nasprotno.
Desetletja in leta brez priprav na izzive, ki so že med nami, in prihajajo jeseni in pozimi bo imela hude in dolgoročne posledice za slovensko družbo. Epidemija covida 19 je neposredno razgalila, kako drastične so lahko posledice neodpornosti v slovenski družbi. Slovenija je še vedno med tistimi državami, ki so v času epidemije kovida 19 utrpele najvišjo število smrti na prebivalca s kovidom 19.
Po drugi strani se po različnih kazalnikih v slovenski družbi relativno dobro živi, morda povprečno bolje kot kadarkoli v zgodovini slovenske države. Na lestvici Združenih narodov indeksa človekovega razvoja slovenska država še nikoli ni bila tako visoko kot doslej. Enake začetne zmožnosti posameznika so v slovenski družbi relativno dobro zagotovljene. Država vsakomur zagotavlja dostop vsaj do osnovnih življenjskih potrebščin. Slovenska država sodi med tiste evropske in še nekatere izvenevropske države, ki posamezniku omogočajo osnovne začetne zmožnosti, da se samouresniči. Po drugi strani slovenska država še vedno stopica za območjem blaginje le nekaj ur vožnje severozahodno stran od nas, ki obsega območje zahodne Avstrije, Švice in Bavarske.
Kazalniki pričajo, da bo podobna kakovost življenja še nekaj let, če že ne desetletij nedosegljiva. Do držav z najbolj kakovostnim življenjem nas ločijo predvsem večja vladavina prava, odsotnost neformalnih omrežij, ugrabljena država, poštena sodišča in uveljanje prepovedi konflikta interesov. Zadnji so namreč kazalniki, ki pojasnjujejo, zakaj so nekatere države bolj razvite od drugih ob primerljivem dostopu do naravnih virov in primerljivi delavnosti njenih ljudi.
Slovenska družba se bo že v naslednjih mesecih srečala s številnimi izzivi tako notranje in zunanje narave. Podnebne spremembe povzročajo iz leto v leto več težav v slovenskem kmetijstvu in okolju. Država nanje kljub retoričnim obljubljam o prehodu v zeleno gospodarstvo odgovora nima. Agresija Ruske federacije bo kot kaže v Evropi za nekaj časa zaustavila, ne pospešila zeleni prehod, saj fosilna goriva ostajajo. Hkrati slovenska država retorično obsoja agresijo, vendar še vedno črpa energente z ruskega trga. Po drugi strani obeti ne kažejo prav nič dobrega za vladavino prava v institucijah slovenske pravne in demokratične države. Vse kaže, da bomo v naslednjih mesecih priča dokončni uzurpacije državne oblasti s strani neformalnih struktur globoke države. Vladavina prava že tako ali tako že celo desetletje obstaja skoraj le na papirju.
Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.
Dr. Jernej Letnar Černič je izredni profesor za pravo človekovih pravic.